V najslabšem primeru mu grozi do 25 let zapora in milijon dolarjev denarne kazni. Sodišče lahko sicer izreče nižjo kazen, obstaja pa tudi možnost predsedniške pomilostitve. Cheney je že izrazil razočaranje nad odločitvijo sodišča.

Libby ni bil obtožen same izdaje imena tajne agentke Cie Valerie Plame, o čemer je tekla preiskava tožilcev, a je postal njen predmet, ker jo je oviral z zavajanjem in neresničnimi izjavami.

Sodišče bo kazen Libbyju izreklo v drugi polovici maja. Njegovi odvetniki so že napovedali pritožbo na odločitev sodišča.

Do izdaje identitete agentke Cie je prišlo potem, ko je njen mož Joseph Wilson kot veleposlanik leta 2002 odpotoval v Niger. Tam je namreč ugotovil, da so bile obtožbe, da je Irak od Nigra kupil uranovo rudo, izmišljene. O tem je namreč poročala ameriška administracija, ki je bila prepričana, da ima Irak orožje za množično uničevanje.

Wilson je svoje ugotovitve julija 2003 objavil v časopisu New York Times, nekaj dni kasneje pa je konservativni kolumnist Robert Novak napisal, da je iz dveh virov v Beli hiši izvedel, da je Wilson poročen s tajno agentko Cie Valerie Plame.

Namignil je, da njegova pot v Niger ni bila resna. Veleposlanik se je odzval z oceno, da gre za pritlehno maščevanje Bele hiše zaradi razkrivanja resnice o pripravah na vojno v Iraku, in zahteval preiskavo, kar je pozneje zahtevala tudi Cia.

Libby je bil eden izmed visokih predstavnikov Bele hiše, ki so novinarjem govorili o identiteti tajne agentke, zato je tudi postal predmet preiskave. Drugi vpleteni niso bili obtoženi, domnevno zato, ker niso lagali med preiskavo.

Libbyjevi odvetniki so na začetku procesa sicer trdili, da je Bela hiša žrtvovala Libbyja, da bi zaščitila druge. To v neki meri potrjuje tudi dejstvo, da obramba na sodišču teh navedb ni ponavljala, ampak se je nekako sprijaznila z obsodbo Libbyja, ki bi lahko bil pomiloščen.