Ameriških vojakov v Afriko ne bo pošiljal.

Potem ko je dve desetletji ustrahovala prebivalce severnega dela Ugande, se je po vladni ofenzivi pred dvema letoma Gospodova uporniška vojska (LRA) umaknila v odročne dele ob meji med Kongom, Srednjeafriško republiko in južnim Sudanom, kjer so njeni pripadniki zagrešili številne pokole in ugrabitve civilistov, predvsem otrok, ki jih nato uporabijo kot borce.

Če so na začetku svojega upora proti osrednji vladi v Kampali in predsedniku Joveriju Museveniju uporniki pod vodstvom samooklicanega preroka Josepha Konyja trdili, da se zavzemajo za vzpostavitev države na temelju desetih božjih zapovedi, pa zdaj njihovi cilji niso jasni, za seboj pa vseeno puščajo požgane in opustošene vasi.

Da bi končali morijo v osrčju Afrike, je ameriški predsednik maja letos podpisal listino, v kateri se zavezuje h končanju brutalnosti in uničevanju, ki sta zaščitni znak LRA-ja. V listini se je Obama zavezal, da bo njegova administracija do konca novembra pripravila strategijo za zaščito civilistov pred uporniki.

Strategija je zdaj na mizi in ima štiri glavne točke - zaščita civilistov, prijetje ali odstranitev Josepha Konyja in njegovih poveljnikov, promocija dezertacije ali razorožitve upornikov ter povečanje humanitarne pomoči na ogroženih območjih.

"Rešitev tudi v mobilnikih"
Nekdanji namestnik amerškega državnega sekretraja za Afriko Witney Schneidman meni, da gre za pomemben korak, saj ameriška administracija tako sporoča, da je pripravljena na partnerstvo z vlado v Ugandi in Kongu, da bi spet vzpostavili stabilne razmere na tem območju.

"Odstranitev Konyja je vojaškostrateški izziv - zelo zapleten in tak, ki se ga je treba lotiti z zelo dobrim premislekom in načrtovanjem," je Scheidman povedal v pogovoru za BBC in pojasnil, da ne bomo videli ameriških vojakov na terenu, ampak bo ameriško partnerstvo potekalo na drugih ravneh.

Wideman je še dejal, da je taktika LRA-ja napadi na skupnosti v odročnih predelih, kjer ni za pričakovati odziva preostalega sveta. "In ta strategija jim je večinoma uspevala," meni Weidman, ki vidi rešitev v gradnji telekomunikacijske infrastrukture, tako da bi lahko prebivalci prek prenosnih telefonov ali radijskih zvez ob morebitnem napadu to lahko sporočili svetu.