"Na vsako grožnjo bomo odgovorili z grožnjo. Ne bomo se odpovedali svojim strateškim potezam, če bodo življenjski interesi Irana ogroženi s kakršnimi koli sredstvi," je poudaril Hosein Salami. Iran je tako zavrnil svarila ZDA, naj ne uresniči groženj z zaprtjem strateško pomembne ožine v Perzijskem zalivu.

Iran je v torek zagrozil z blokado prevoza nafte v Perzijskem zalivu, če bi mednarodna skupnost zaradi njegovega domnevnega jedrskega programa uvedla nove sankcije proti islamski republiki. "Ne dvomimo, da smo sposobni izvajati obrambne strategije za zaščito naših vitalnih interesov. Delovali bomo odločneje kot kdaj prej," je še dejal Salami.

Hormuška ožina je strateško pomembna točka v Perzijskem zalivu, saj skoznjo na tankerjih potuje velik del svetovne nafte, na območju pa so tudi pomembne izvoznice nafte in plina Bahrajn, Kuvajt, Katar, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati.

Milijardni orožarski posli s Savdsko Arabijo
V času novega zaostrovanja odnosov med Washingtonom in Teheranom pa mediji razkrivajo, da ZDA oborožujejo svoje zaveznice v arabskem svetu. Nemška revija Spiegel piše, da bodo ZDA Savdski Arabiji in Iraku prodale vojaška letala, tanke in drugo orožje v vrednosti 31 milijard evrov. Washington naj bi Savdski Arabiji prodal 84 novih lovcev F-15, 70 vojaških letal pa naj bi dodatno opremili v skupni vrednosti 23 milijard evrov.

Proizraelski kongresniki želeli zagotovila
Ameriški kongres je že pred letom dni odobril orožarske posle med ZDA in Savdsko Arabijo v skupni vrednosti 60 milijard dolarjev (46,4 milijarde evrov). Gre za prodajo lovcev F-15, helikopterjev, različnih raket, bomb, radarskih sistemov in naprav za nočno gledanje.

Zaradi omenjenega posla je izbruhnil politični škandal. Nekateri proizraelski kongresniki so vanj privolili šele, ko so dobili zagotovila, da posel ne bo ogrozil vojaškega položaja Izraela v regiji.

Orožje tudi za Irak
Ameriški časnik New York Times poroča, da želi administracija predsednika ZDA Baracka Obame izpeljati tudi sporen orožarski posel z Irakom. Šlo naj bi za prodajo orožja v skupni vrednosti enajst milijard dolarjev (8,4 milijarde evrov). Nekatere diplomate sicer skrbi, da bi iraški premier Nuri Al Maliki orožje lahko uporabil za utrditev svoje oblasti in oslabitev moči manjšinskih sunitov na račun svojih šiitov.