Margot Honceker, ki je bila zaradi barvite pričeske in neizprosnosti v nekdanji Vzhodnonemški republiki znana kot "Škrlatna čarovnica", je pod svojim možem delovala kot ministrica za šolstvo. Številni Vzhodni Nemci so se je bali in še bolj sovražili.

Honeckerjeva živi osamljeno življenje v izgnanstvu v Čilu in le redko se odloči za pogovor z nemškimi novinarji, a ko spregovori, so njene izjave še vedno ena prvih novic v Nemčiji.

Tokrat je spregovorila za nemško televizijo ARD in med drugim povedala, da sama in drugi vzhodnonemški voditelji nikoli niso razumeli, zakaj je tako veliko število ljudi hotelo pobegniti na Zahod čez berlinski zid, čeprav so vedeli, da so pri poskusu pobega mnogi umrli.

"Vedno smo se spraševali: zakaj vse to tveganje? Zakaj? Nobene potrebe po tem ni bilo, nobene potrebe po plezanju čez zid. Žalostno je tako neumnost plačati z življenjem," je dejala druga žena vzhodnonemškega diktatorja.

84-letna Honeckerjeva je pojasnila, da v Vzhodni Nemčiji ni bilo avtomatskega ukaza za streljanje, ampak samo pravila za uporabo orožja, kot jih poznajo tudi druge države.

Med poskusom bega je bilo ubitih 136 ljudi. Okoli 5.000 je uspelo priti na Zahod.

Od Moskve prek domovine v Čile
Erich Honecker, ki je leta 1961 nadziral gradnjo berlinskega zidu in se ob sovjetski podpori deset let pozneje zavihtel na čelo vzhodnonemške komunistične partije, je bil po pritiskih kolegov iz politbiroja prisiljen odstopiti tik pred padcem berlinskega zidu 9. novembra leta 1989.

Zakonca Honecker sta pred kriminalnimi obtožbami zbežala v Moskvo leta 1991, leto dni po združitvi obeh Nemčij. Toda po razpadu Sovjetske zveze so ju leta 1992 izročili Nemčiji.

Ericha Honeckerja so v domovini obtožili za zločine v času hladne vojne, a so ga že leta 1993 izpustili na prostost, ker je imel raka na jetrih. Do svoje smrti leta 1994 je skupaj z ženo živel v Santiagu in umrl star 81 let.

Margot Honecker, ki se je pritoževala nad 1.500 evri mesečne pokojnine od nemške države, je zlom komunistične Vzhodne Nemčije in padec berlinskega zidu označila za "kontrarevolucijo".

"Kaj je bilo kriminalnega v Vzhodni Nemčiji. Kaj je kriminalnega, če ljudje živijo v miru? Da, imajo perspektivo. Da se lahko preživljajo s poštenim delom," se tudi dve desetletji po zlomu komunizma v Vzhodni Nemčiji sprašuje žena diktatorja.

"Tragedija je, da ta država ne obstaja več," še dodaja.