Avlakija povezujejo z zadnjimi bombnimi preplahi na tovornih letalih, ki so bila na poti iz Jemna v ZDA, odgovoren pa naj bi bil tudi za lanskoletni neuspeli poskus bombnega napada na ameriško potniško letalo.

Skrival naj bi se na jugu Jemna in tamkajšnje oblasti so mu že začele soditi v odsotnosti. Bil naj bi duhovni vodja Al Kaide na Arabskem polotoku, krajevne veje mednarodne teroristične mreže, ki je trenutno verjetno najdejavnejša teroristična enota.

Vera namesto gradbeništva
Avlaki se je rodil v ameriški zvezni državi Nova Mehika in je v ZDA živel do svojega sedmega leta, se nato s starši jemenskega rodu odpravil v Jemen, kjer se je v najstniških letih učil o islamu, in se nato vrnil v ZDA, kjer je študiral gradbeništvo.

Toda Avlakija je vleklo stran od svojega poklica in kariere ni nadaljeval v gradbeništvu, ampak se je odločil za življenje muslimanskega klerika in začel delovati kot imam v dveh mošejah.

Njegove pridige v mošeji v San Diegu sta med drugim obiskovala tudi poznejša ugrabitelja potniških letal v terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001, ki naj bi se tudi osebno srečala z Avlakijem. Po napadih in posledični ameriški invaziji na Afganistan naj bi se spremenilo tudi njegovo dojemanje islama.

Američani so sami odgovorni za svojo politiko
Zakaj in kako je Avlaki prevzel skrajne ideje islama, ni povsem jasno. "Ameriški muslimani smo tukaj, da gradimo, in ne, da rušimo. Mi smo most med Američani in milijardo muslimanov po svetu," je dejal v svoji pridigi kmalu po napadih na ZDA, a je tudi kmalu postal izjemno kritičen do zahodnega sveta, še posebej do ZDA.

V pogovoru za arabsko televizijo Al Džazira je februarja letos, dejal, da Al Kaida ne izbira med vojaškimi in civilnimi cilji, saj po njegovih besedah Američani živijo v demokratičnem sistemu in so zato sami odgovorni za ameriško politiko.

Leta 2002 je Avlaki zapustil ZDA in odšel v Veliko Britanijo, kjer je imel več predavanj za muslimansko mladino. Dve leti pozneje se je odpravil v Jemen, kjer so ga leta 2006 zaprli zaradi suma vpletenosti v poskus ugrabitve ameriškega vojaškega atašeja.

V zaporu je preživel leto in pol, nato pa so ga izpustili zaradi pomanjkanja dokazov. Sam zatrjuje, da so ga v zaporu zasliševali agentje FBI-ja. Njegov oče je letos januarja za CNN povedal, da so sinove ideje med bivanjem v zaporu postale še bolj skrajne.

Po prihodu iz zapora je začel odkrito podpirati nasilje in je prevzel pomembno vlogo v v začetku leta 2009 ustanovljeni veji Al Kaide na arabskem polotoku, kjer skrbi za medijsko področje in širjenje svojih idej prek spleta, v čemer je postal pravi mojster.

Splet za širjenje idej
Ameriški Brookings Institute ga je označil za medijskega "zlobnega genija" jemenske Al Kaide, ki Američane pozna bolje od njih samih. "Ve, kako deluje Amerika od volilnega dne do Super Bowla ... pozna naše nacionalne ritme od noči čarovnic do dneva zahvalnosti in nazaj. Zasluži si biti na listi najbolj iskanih," so zapisali pri Brookingsu.

ZDA domnevajo, da se je Avlaki iz duhovnega in medijskega vodje prelevil v operativca, ki skrbi za načrtovanje napadov in novačenje novih privržencev. Povezujejo ga z najmanj štirimi uspelimi in neuspelimi napadi.

Poleg poskusov bombnega napada na ameriško potniško letalo za lanski božič in zadnji bombni preplah na tovornih letalih iz Jemna naj bi posredno sodeloval tudi pri strelskem pohodu v ameriškem vojaškem oporišču Fort Hood v Teksasu pred letom dni, ko je ameriški major Nidal Hasan ubil 13 ameriških vojakov.

Hasan in Avlaki sta izmenjala najmanj 18 sporočil prek elektronske pošte in prav Avlaki naj bi Hasana navdušil za napad. Fajzal Šazad, ki je maja letos skušal na Times Squaru v New Yorku razstreliti avtomobil bombo, naj bi preiskovalcem dejal, da je navdih za svoje dejanje dobil iz govorov Avlakija, ki so lahko dostopni na spletu.

Cia z dovoljenjem za uboj
Prav lahka dostopnost njegovih posnetkov z nasilnimi govori na spletu je bila vzrok za pozive iz ZDA in Velike Britanije spletnemu videoportalu YouTube, da ta s svoje strani umakne sporne vsebine, kar je tudi storil ta teden, čeprav je nekaj časa okleval.

Ameriška republikanka Jane Harman, ki je članica kongresnega odbora za obveščevalne zadeve, je pred kratkim Avlakija označila za terorista številka ena zaradi groženj, ki jih ta predstavlja za ZDA.

Kako pomemben je Avlaki, dokazuje tudi za nekatere sporna odločitev predsednika Baracka Obame, ki je v začetku letošnjega leta obveščevalno agencijo Cia pooblastil, da lahko Avlakija "ujame ali ubije". To je do zdaj prvi znani primer, da je se je ameriški državljan znašel na Cijinem seznamu za "odstrel".