Kot poroča Al Džazira, so bili pogovori zaradi odsotnosti držav z jedrskim orožjem, obsojeni na propad. Med državami, ki se pogovorov niso udeležile, so tudi stalne članice Varnostnega sveta, ZDA, Velika Britanija, Francija, Rusija in Kitajska, po besedah ameriške veleposlanice pri ZN-u Nikki Haley pa se pogovorov ni udeležilo skoraj 40 držav.
"V današnjem času ne moremo iskreno reči, da lahko branimo svoje ljudi, s tem, da slabim akterjem dopuščamo, da jih imajo, medtem ko jih mi, ki smo dobri in se trudimo vzdrževati mir in varnost, ne bi imeli," je glede jedrskega orožja dejala ameriška veleposlanica. Sicer pa bi po njenih besedah države, ki se niso udeležile pogovorov, rade videle, da obstaja prepoved jedrskega orožja.
Nikki Haley je omenila primer Severne Koreje, ki je kljub prepovedi in resolucijam ZN-a izvedla več jedrskih in raketnih poskusov. "Moramo biti realistični. Mar kdor koli misli, da bi Severna Koreja prepovedala jedrsko orožje?" V primeru prepovedi bi bila po njenih besedah Severna Koreja vesela, "vsi mi in ljudje, ki jih predstavljamo, pa bi bili v nevarnosti".
Ne bo napredka, niso prave razmere ...
Britanski veleposlanik pri ZN-u Matthew Rycroft je dejal, da se Velika Britanija ne udeležuje pogajanj glede sporazuma za prepoved jedrskega orožja, saj naj ne bi verjeli, da bi ta pogajanja vodila k učinkovitemu napredku glede svetovne jedrske razorožitve.
Namestnik francoskega veleposlanika pri Svetovni organizaciji Alexis Lamek pa je dejal, da varnostne razmere niso prave za tak sporazum.
Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa razmišlja, ali bo potrdila cilj, po katerem bi bil svet brez jedrskega orožja, sporočajo iz Bele hiše. Gre za cilj, ki so ga deklarativno sprejeli prejšnji republikanski in demokratski predsedniki.
Ponedeljkova pogajanja so posledica resolucije Generalne skupščine ZN-a, sprejete decembra (113 glasov za, 35 proti in 13 vzdržanih), po kateri bi morali "doseči pravno zavezujoč instrument za prepoved jedrskega orožja, kar bi vodilo v njihovo popolno odpravo".
Med državami, ki so resoluciji nasprotovale, so bile tudi ZDA, Izrael, Velika Britanija, Rusija in Francija, medtem ko so se Kitajska, Pakistan in Indija vzdržale. Proti pogajanjem je takrat glasovala celo Japonska, ki je leta 1945 edina doživela jedrska napada. Kot je sporočila, bi pomanjkanje konsenza glede pogajanj spodkopal napredek glede učinkovite jedrske razorožitve.
Al Džazira poroča, da je odločitev ZDA pod predsednikom Barackom Obamo, da nasprotuje resoluciji, spodbudila članice Nata, naj ne sodelujejo v pogajanjih glede pravno zavezujočega sporazuma.
Države, ki vodijo prizadevanja za prepoved jedrskega orožja, vključujejo Avstrijo, Irsko, Mehiko, Brazilijo, Južno Afriko in Švedsko, pri tem pa jih podpira na stotine nevladnih organizacij.
Po njihovem mnenju nevarnost jedrske katastrofe raste zaradi napetosti, ki jih povzročata jedrski program Severne Koreje in nepredvidljiva nova administracija v Washingtonu.
Možnosti za sporazum naj bi vseeno bile
Beatrice Fihn, izvršna direktorica Mednarodne kampanje za odpravo jedrskega orožja, je dejala, da je že Obama poskrbel za razočaranje, saj ni izpolnil večine svojih zavez, nov ameriški predsednik pa vzbuja nove skrbi.
A izkušnje iz kampanje za prepoved kasetnih bomb in min po mnenju Beatrice Fihn kažejo, da vseeno obstajajo "dobre možnosti", da bo sporazum v primeru jedrskega orožja vendarle sprejet, čeprav ne nujno po prvi fazi pogajanj, ki se bo končala julija.
Takšen sporazum bi namreč prisilil velike sile, da prej ali slej premislijo svoje politike, čeprav, npr. ZDA in Rusija, trenutno posodabljajo svoje jedrske arzenale.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje