Heroin, ki ga pridobivajo iz opija, ubije petkrat več ljudi v članicah Nata, kot je umrlo vojakov med osemletno ofenzivo zavezništva v Afganistanu.

Okoli 15 milijonov ljudi po svetu uporablja heroin, opij ali morfij ter podžiga 65 milijard dolarjev vreden trg, ki med drugim financira tudi terorizem in upore. Talibani so v zadnjih štirih letih s pobiranjem "davka" od afganistanskih kmetov, ki se preživljajo z gojenjem opija, in preprodajo drog zaslužili med 450 in 600 milijoni dolarjev, v svojem poročilu pišejo Združeni narodi.

Del dobička skorumpiranim uradnikom
Ves denar pa le ne gre v žepe upornikov ali preprodajalcev - del gre tudi v žepe skorumpiranih afganistanskih uradnikov. "Afganistanski posel z drogami vsako leto prinese nekaj sto milijonov dolarjev letno, ki gredo v roke zlobnežev - nekateri nosijo črne turbane, drugi bele ovratnike," dogajanje povzema vodja ZN-ovega urada za droge in kriminal Antonio Maria.

Svilena cesta postala heroinska cesta
Težava pa ni značilna le za Afganistan. Denar od drog financira vstaje v osrednji Aziji, kjer so velika nahajališča energetskih virov. "Svilena cesta, ki je postala heroinska cesta, utira pot smrti in nasilju skozi eno strateško najpomembnejših, a hkrati nestanovitnih regij na svetu," opisuje Maria.

Rešitev? "Zelo jasna. Vlade morajo vložiti več truda in biti bolj predane preprečevanju odvisnosti, skrbeti za odvisnike in zmanjšati povpraševanje," meni uradnik ZN-a.

Zaseženih premalo drog
Oblasti zasežejo premalo heroina, prestrežejo le okoli 20 odstotkov opijatov, ki se preprodajajo po svetu, opozarja ZN v poročilu Odvisnost, kriminal in vstaje: Čezdržavna grožnja afganistanskega opija. V nekaterih državah je heroin danes do desetkrat cenejši kot je bil pred tremi desetletji.

Največja poraba afganistanskega opija v Iranu
Evropa in Rusija skupaj porabita nekoliko manj kot polovico heroina iz Afganistana, največ afganistanskega opija pa porabijo v Iranu. Afganistan verjetno prispeva tudi k naraščajočemu deležu heroina na Kitajskem, v ZDA in Kanado pa naj bi iz te azijske države prišlo več droge, kot se je domnevalo do zdaj.

Severnoameriški državi porabita enkrat več heroina, kot ga pridelajo v Latinski Ameriki. To lahko pomeni, da v Kanado in ZDA pride več drog iz Afganistana, kot je bilo znano do sedaj, ali pa da je pridelava drog Mehike in Kolumbije višja od dosedanjih domnev.

Preprodajo drog spremlja nasilje
V Latinski Ameriki divja prava vojna med preprodajalci in organi oblasti. V favelah Ria de Janeira je konec prejšnjega tedna izbruhnilo nasilje, v katerem so tolpe sestrelile policijski helikopter. Do zdaj je umrlo 33 ljudi.

Krvavo je tudi v Mehiki. V Ciudad Jearezu na mehiško-ameriški meji je stopnja umorov, večina jih je povezanih z drogami, najvišja do zdaj. Do sredine oktobra je v spopadih med sovražnimi tolpami, ki se borijo za nadzor nad tihotapskimi potmi, umrlo 1.986 ljudi, 815 več kot lani.

Preprodajalci (vsaj) korak pred preiskovalci
"Pridelovalci in preprodajalci so vedno korak pred nami. Če zasežemo kakšno pošiljko, jo zelo hitro nadomestijo. Veliko bolj pomemben je finančni tok," je prepričan Steve Coates, namestnik britanske agencije za boj proti organiziranemu kriminalu, ki najmočnejše orožje v boju s preprodajalci vidi v zbiranju informacij in nato uničevanju donosne sledi denarja.