Film smo si ogledali ob dvajseti obletnici premiere, ki jo je doživel na Mednarodnem berlinskem festivalu, kjer je bil leta 2003 predvajan tudi v tekmovalnem delu.
Kozole je idejo za zgodbo dobil, ko je leta 2001 po naključju med poletnimi počitnicami v Medulinu srečal starega znanca Gerija, državnega prvaka v speedwayju iz Brežic.
Ta mu je povedal zgodbo o tihotapljenju beguncev, Kozole pa je podatke potem preverjal tudi z viri iz policije ter z resničnimi tihotapci. Scenarij je nastal zelo hitro, snemanje se je začelo že leta 2002, ko Slovenija še ni bila del EU in schengenskega območja.
Snemali so na 35 mm filmski trak, na avtentičnih lokacijah večinoma v Krškem, na slovensko-hrvaški in slovensko-italijanski meji, kar 42 noči in nekaj dni.
Snemanje je bilo fizično naporno, bili so neprespani, premraženi, v vlažnih nočeh je včasih odpovedala tudi tehnika (npr. monitorji). Vse vožnje beguncev so posneli na cesti, na težko prehodnem terenu in gozdnih poteh.
Pri snemanju so sodelovali so tudi begunci iz Azilnega doma. Zgodilo se je celo, da je ena skupina beguncev po koncu snemanja na meji z Italijo dejansko izginila.
Celoten posnetek pogovora in filma si ogledate tukaj:
Letošnjo sezono cikla Filmski večer od blizu na daljavo smo odprli s filmom Rezervni deli (2003, 87 minut) režiserja in scenarista Damjana Kozoleta. Film je nastal v produkciji E-Motion Film (Danijel Hočevar), RTV Slovenija in s finančno podporo Filmskega sklada RS.
Krško, majhno industrijsko mesto blizu južne slovenske meje s Hrvaško. Ludvik (Peter Musevski), nekdanji državni prvak v spidveju, danes pa zagrenjen vdovec, vsako noč s kombijem prevaža nezakonite prebežnike od hrvaške do italijanske meje. Vodja mu pošlje za pomočnika mladega in neizkušenega Rudija (Aljoša Kovačič).
Na prvi vožnji postavi Ludvik pred Rudija nekaj preizkušenj; lepa Makedonka je samo ena od njihovih žrtev. Rudi ima moralne dileme. Po vrnitvi domov v Krško se ga zapijeta in Ludvik sprejme Rudija za svojega.
Hodita na dirke in skoraj vsako noč mimo jedrske elektrarne prevažata ilegalce z vseh koncev sveta. Rudi se hitro znebi moralnih pomislekov, postane trd in neizprosen.
Upanje na boljšo prihodnost, ki jo za prebežnike pooseblja Evropa, se prek slikanja klavrne eksistence njihovih "vodičev" velikokrat spremeni v človeške drame ...
V filmu med drugimi nastopajo tudi številna zveneča imena: Primož Petkovšek, Valter Dragan, Aleksandra Balmazović, Vladimir Vlaškalič ...
O režiserju
Damjan Kozole se je rodil leta 1964 v Brežicah. Njegovi filmi so prejeli številne nagrade in nominacije. Slovenka je bila prikazana na več kot sto festivalih in je najbolj prodajan slovenski film. Za Nočno življenje je prejel kristalni globus za najboljšo režijo na festivalu v Karlovih Varih 2016.
Je avtor (režiser in scenarist) celovečernih igranih filmov Usodni telefon (1987), Remington (1988), Stereotip (1997), Porno film (2000), Rezervni deli (2003), Delo osvobaja (2005), Za vedno (2008) in Slovenka (2009) ter dokumentarnih celovečercev Rojevanje Leara (1993) in Dolge počitnice (2012).
Damjan Kozole je član Evropske filmske akademije in dobitnik Župančičeve nagrade, ki jo mesto Ljubljana podeljuje za izjemne dosežke v umetnosti in kulturi. Na Festivalu slovenskega filma (2016) je poleg štirih nagrad za Nočno življenje prejel tudi nagrado za najboljši dokumentarec za film Meje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje