Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost oddaje Profil bo gledališki režiser Jan Krmelj, predstavnik najmlajše generacije, ki ima za sabo že precej obsežen opus. Pri svojih režijah pogosto uporablja dokumentarni pristop, kar je bilo očitno tudi pri njegovi najnovejši predstavi Razpoka na odru MGL-ja. Predstava je uvrščena tudi na letošnje Borštnikovo srečanje. Oddajo bo vodila Marjana Ravnjak.
Pogovarjali se bomo z dr. Dašo Ličen, avtorico knjige Meščanstvo v zalivu: društveno življenje v habsburškem Trstu, ki razkriva dinamiko socialnih in kulturnih procesov, v katerih so bili med letoma 1848 in 1914 udeleženi Tržačani in Tržačanke. Avtorica analizira štiri društva in rekonstruira tržaško meščansko družbeno in kulturno dinamiko na način, ki mesta ne zarisuje in interpretira kot sestavljanke nasprotujočih si nacionalnih entitet. S študijami primerov ponazori nekatere dolgoročne spremembe v delovanju in diskurzu meščanstva.
Tokrat bo oddaja Profil v znamenju historičnega jezikoslovja, natančneje, v znamenju starih indoevropskih jezikov, tudi takih, ki so že davno izumrli, a je vedenje o njih bistveno za razumevanje skupnih jezikovnih korenin precejšnjega dela človeštva. O tem veliko ve gost oddaje, dr. Luka Repanšek, docent na Katedri za indoevropsko primerjalno jezikoslovje Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dr. Repanšek je eden naših najvidnejših indoevropeistov, izjemen znanstvenik mlajše generacije, ki preučuje predvsem stare indo-iranske, keltske in germanske jezike. Za svoj doktorat o keltskih prežitkih v slovenskih zemljepisnih imenih je prejel leta 2015 nagrado za najboljši doktorat na svetu na področju indoevropskega primerjalnega jezikoslovja. Pionirsko delo je opravil kot avtor izjemno obsežnega Učbenika klasičnega sanskrta, ki je prvo tovrstno delo v slovenščini in poklon več kot stoletje dolgi indološki tradiciji na Slovenskem. Dr. Repanšek se posveča tudi gledališču. Zanimanje za stare indijske jezike in književnost posreduje širši javnosti kot vodja staroindijske gledališke skupine, v kateri deluje kot prevajalec, režiser in igralec. Poleg primerjalnega jezikoslovja je njegova velika ljubezen glasba, ki se ji je v mladosti intenzivno posvečal z igranjem klavirja. Pogovor je pripravila Alenka Zor Simoniti.
Minili so časi, ko so Marka Jacoba Cavazzo ali Vazza omenjali kot enega od najobetavnejših domačih MC-jev nove generacije hip hopa. Pri rosnih štiriindvajsetih letih ima namreč za seboj že štiri uspešne celovečerne albume, vrsto razprodanih dvoran in nešteto zmag v dvobojih v prostem slogu po državi. Z glasbo se je srečal pri šestih letih, uspešno zaključil pet razredov klasične kitare ter z verzi in rimami počečkal vse zvezke v osnovni in srednji šoli. Študent AGRFT-ja je obe ljubezni povezal in kot mladi Prešeren spregovoril v urbanem jeziku tretje generacije podalpskega hip hopa.
V oddaji Profil gostimo Evo Matjaž, raziskovalko in sindikalistko, ki spremlja razmere, v katerih delujejo kulturni ustvarjalci. Kljub drugačnemu prepričanju javnosti jih je le dvajset odstotkov prejemnikov javnih sredstev, preostali ustvarjajo in se preživljajo na trgu, ki je majhen in sistemsko neurejen, gentrifikacija pa se zažira v njihov delovni prostor.
Poklicno in zasebno življenje Dragana Ambrozića je neločljivo povezano z glasbo. Med njima ne zna potegniti ločnice, saj se razmišljanje in pisanje o glasbi stalno prepletata z organizacijo dogodkov, med katerimi nedvomno izstopa položaj umetniškega direktorja glavnega odra na festivalu Exit. Prva besedila je objavljal v časopisu Student, konec osemdesetih pa ustanovil izvrsten popkulturni magazin Ritam, o katerem se še danes govori z izbranimi besedami. Pisanje vedno povezuje z aktivizmom, kamor spada tudi organizacija koncertov na čelu z razvpitim nastopom skupine The Prodigy decembra 1995 v Beogradu.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti uveljavljenega baritonista Ivana Andresa Arnška. Priznani operni solist SNG Opera in balet Ljubljana je iz rodne Argentine odšel na daljše potovanje in med drugim obiskal domovino svojih staršev Slovenijo ter tu po spletu zanimivih okoliščin ostal. Leta 2000 je uspešno opravil avdicijo za ljubljansko Opero in od takrat poustvaril številne nosilne vloge, denimo Germonta v La traviati, Marcela v La bohème in Figara v Seviljskem brivcu. Nastopa tudi kot koncertni pevec argentinske glasbe in drugih zvrsti. Oče štirih otrok, ki je tudi sam odraščal v veliki družini, je zaprisežen športnik, ki tako dokazuje, da gresta glasba in šport z roko v roki.
Dva albuma sta v slovenski popularni glasbeni kulturi povzročila tektonske premike: Pljuni istini u oči, skupine Buldožer, in Leva scena Ali Ena. Ali En, znan tudi kot Dalaj Eegol, je z Levo sceno pljunil resnici v oči in postavil temelje, na katerih se je izoblikovala današnja hiphop scena pod Alpami. Pozno najstniška jeza se je pozneje omilila, postala besedno manj surova, vendar se Eegol ni nehal odzivati na odklone v družbi, naj je šlo za ekološka vprašanja, nasilje med štirimi stenami ali stranpoti kapitala, cerkve in politike. A to je zgolj en vpogled v njegovo razgibano umetniško kariero, v kateri je postal znan kot didžej, skejter, čefur, televizijski voditelj in intermedijski umetnik, ki danes nastopa pod imenom Recycleman.
Živa Ploj Peršuh je dirigentka mlajše generacije, ki se uveljavlja tako na koncertnih odrih kot z dirigiranjem glasbeno-scenskih del. Leta 2019 je v sodelovanju s tujimi in domačimi partnerji ustanovila Slovenski mladinski orkester, ki je postal pomemben člen v slovenski programski ponudbi. Tri leta po ustanovitvi tega orkestra se je lotila humanitarnega projekta Glasba za prihodnost, h kateremu so jo spodbudile vojne razmere v Ukrajini, njen moto je bil pomagati z glasbo, in ne z orožjem. Tako je skupaj s svojim življenjskim sopotnikom pomagala pri evakuaciji in integraciji 142 mladih ukrajinskih glasbenikov, ki so se preselili v Ljubljano in vključili v življenje v Sloveniji. Sestavili so simfonični orkester, ki je nastopal tako v Sloveniji kot v Avstriji, na Hrvaškem, v Nemčiji in drugod. Glavni podpornik tega projekta, s katerim so med drugim zbirali denar za družine mladih glasbenikov, je bil ugledni latvijski violinist Gidon Kremer, ki se je Živi Ploj Peršuh pridružil na koncertu v Ljubljani.
»Vse sem dal, da svoboden bi postal,« poje Andraž Polič v skladbi Fantom svobode z novega albuma njegove skupine Hamlet Express. Nedavno je izšla tudi njegova šestnajsta zbirka poezije z dramatičnim naslovom Prelomi. Njegove pesmi so bleščeče slike, nadrealistične podobe, ob katerih pozabimo na trpke konflikte z zakoni težnosti, kar je cena za brezkompromisno svobodo, pravico do sanjanja in vizije, ki sta njegov osnovni etični imperativ, je v spremni besedi k zbirki Zrcala na razpotju zapisal Vid Sagadin. V sveže leto se bomo torej podali z melanholijo, a s še več erosa, na morje, v mesta in puščave, s poezijo in avtorsko glasbo, s kancem boemstva in dobro mero freigeista. Pogovor bo vodila Meta Česnik.
V oddaji Profil gostimo igralko Katarino Čas. Nastopala je v filmu Volk z Wall Streeta priznanega ameriškega režiserja Martina Scorseseja in v filmu Danny Collins ob boku slavnega hollywoodskega igralca Ala Pacina, k sodelovanju pa jo vabijo tudi uveljavljeni domači filmski ustvarjalci, kot sta Metod Pevec in Peter Bratuša. Na Televiziji Slovenija jo lahko gledamo v serijah Primeri inšpektorja Vrenka in Življenja Tomaža Kajzerja. Kot članica Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev in nekdanja članica nadzornega odbora zavoda AIPA pa je sodelovala pri uveljavljanju pravic do nadomestil za avtorje, izvajalce in producente avdiovizualnih del. Voditeljica: Pija Svetec
Z nami bo primorski zgodovinar dr. Salvator Žitko, ki je v zadnjih petdesetih letih podpisal številne monografije in druge knjižne izdaje o razvoju in razcvetu slovenskega zgodovinopisja v Istri ter širše na obalnem in obmejnem večkulturnem območju, kjer so in so bile od nekdaj v stiku slovenska, hrvaška, italijanska in beneška ter širše tudi germanska in furlanska skupnost. Dr. Žitko je odločilno sooblikoval razvoj zgodovinopisja v slovenskem delu Istre, dolgo obdobje je bil ravnatelj Pokrajinskega muzeja Koper, več desetletij pa predseduje tudi Zgodovinskemu društvu za južno Primorsko.
Neveljaven email naslov
