Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gostja oddaje bo pisateljica, dramska igralka, magistrica umetnosti in pedagoginja Nataša Konc Lorenzutti. V svojem novem romanu z naslovom Beseda, ki je nimam se dotika boleče teme ukradenih otrok v času druge svetovne vojne. Roman je nastal na osnovi zgodovinskega gradiva in srečanja z ljudmi, ki so bili leta 1942 kot otroci ukradeni staršem na Celjskem in odpeljani v delovna taborišča in domove, ki jih je vodila nacistična organizacija Lebensborn, zadolžena za širitev arijske rase. Pisateljica sodeluje tudi kot soscenaristka pri snemanju dokumentarnega filma Zajeti v izviru, slovenski otroci Lebensborna v režiji Maje Weiss. Nataša Konc Lorenzutti je tudi avtorica številnih del za otroke in mladino. V romanu Gremo mi v tri krasne se posveča aktualni problematiki motenj hranjenja in odvisnosti mladih od digitalne tehnologije. Brez prisiljene didaktičnosti se zna približati bralcem na prepričljiv in sproščujoč način. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
Četudi ga morda ne poznate, ga poznate. No, poznate vsaj eno njegovo pesem, ki jo je zložil v svoji bogati karieri za druge glasbenike, kakšno pa tudi zase. Čez 500 se jih je nabralo v več kot petdesetletni karieri. Če parafraziramo naslov njegove zadnje plošče Ma ne že spet … Mef, bi lahko rekli: končno Mef! Gost oddaje Profil bo pesnik, skladatelj ali, če združimo oboje, kantavtor, kulturni delavec, novinar, založnik in urednik mestnega glasila Mandrač ter Izolan s smislom za mediteransko improvizacijo, ki sebe vidi in razume izključno kot multipraktika s primesmi lenobe: Drago Mislej - Mef.
V tokratni oddaji Profil bomo govorili o odpeljanih umetninah iz obalnih mest, ki so jih leta 1940 pod krinko vojne nevarnosti prenesli v Italijo v varnejše zaledje. Odnesene so bile umetnine iz muzejev, cerkva, samostanov in iz drugih ustanov. Kasneje so bile ostale umetnine vrnjene v italijanske kraje, nekatere lastnikom na Hrvaškem, nobena pa v današnjo Slovensko Istro. Več o tej dolgoletni problematiki nam bo razkrila dr. Sonja Ana Hoyer.
Gostja Ana Duša, kulturna delavka in pedagoginja Pravljica se je v 19. stoletju z delom bratov Grimm vzpostavila kot žanr za otroke. A če se ozremo v 17. stoletje, zasledimo po krivici prezrto knjigo, ki pojem pravljice močno razširi. Takrat je v Neaplju živel poslednji renesančni novelist Giambattista Basile, avtor prvih literarnih pravljic, ob katerih bo bralec, če se bo branja lotil z danes uveljavljeno predstavo o pravljici, presenečen, celo zgrožen, zapiše Ana Duša v spremni študiji h knjigi Zgodba zgodb, ki jo je prevedla skupaj s sestro Ireno Duša Draž. Drugi tematski fokus pa bo Dušino gledališko delo z mladimi, ki ga po uspešnih predstavah Vihar v glavi in Pravica biti človek v okviru gledališkega laboratorija Lutkovnega gledališča Ljubljana nadaljuje v Slovenskem mladinskem gledališču. V okviru novega programa Mlado mladinsko za vključevanje mladih v gledališče in javni diskurz je kot mentorica in režiserka skupaj z udeleženci programa in tremi člani igralskega ansambla SMG v zanimivem procesu zasnovala predstavo Svoje usode krojači, ki bo skozi tri družinske situacije prikazala pogled mladih v prihodnost, v kateri vidijo nujnost tranzicije od imeti k biti. Vodi Meta Česnik
Gost Profila je Saša Tabaković, gledališki in filmski igralec, ki je spregovoril o novi TV seriji, Dolina rož, ki jo bomo na ekranih lahko videli konec januarja in, je nadaljevanje priljubljenega Jezera in Leninovega parka. Vse tri serije so nastala po lliterarnih predlogah Tadeja Goloba. Tabaković, ki v Dolini rož igra inšpektorja Ahlina- ta zamenja Tarasa Birso- je spregovoril tudi o svojih gledaliških, glasbenih in poliitčnih izkušnjah. Komentiral pa je tudi novo normalnost, ki jo živimo že skorajda dve leti: kako v gledališča ponovno privabiti nazaj občinstvo in zakaj je tako nujna obnova ljubljanske Drame. Voditeljica Marjana Ravnjak
O Iztoku Mlakarju vemo hkrati veliko in malo. Najprej komedijant, potem pa vse ostalo, tudi kantavtor, četudi izraza kot takega najbolj ne ceni. Bližje mu je canzone d'autore – pesem s kontroliranim poreklom. V njegovem primeru tudi geografskim, saj smo se ravno ob njegovih besedilih učili in naučili nekaj primorščine. Dejstvo je, da nam je v njegovi družbi vedno prijetno, če seveda pridemo do vstopnic ali se nekoč, nekje, mimogrede spotaknemo obenj. Skozi humor namreč ne skopari z očitki na račun človeških slabosti, ki jih priznava tudi sebi. Sogovornik v oddaji Profil bo Iztok Mlakar, gledališki igralec in dramatik, sicer pa član Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti plesalca, koreografa, performerja in glasbenika Žigana Krajnčana. Mladi umetnik iz znane glasbene družine ima za seboj že pestro kariero. Koreografiral je več kot deset gledaliških in sodobnih plesnih del, kot plesalec, koreograf in pedagog je gostoval v Evropi in drugod po svetu, režiral več predstav, se preizkusil kot igralec, zdaj pa je tu še njegov prvi glasbeni album.
Žiga Divjak je režiser najmlajše generacije slovenskih gledaliških režiserjev. Kljub svoji mladosti pa se močno zaveda dramatičnosti sveta, ki ga živimo. Kot angažiran režiser zahteva odgovornost oblasti in politike do perečih tem kot so: človekove pravice, begunska in podnebna kriza. Pred nedavnim je na Tednu slovenske drame v Kranju prejel posebno nagrado za »družbeno občutljivost«. V najnovejši uprizoritvi Vročina na gledališko izjemno sugestiven način spregovori o segrevanju planeta zemlje in njegovih posledicah. Dobitnik številnih nagrad, več Borštnikovih, Župančičeve in drugih je spregovoril tudi o posledicah korona krize za gledališko ustvarjanje. Z njim se je pogovarjala Marjana Ravnjak.
Gostja oddaje Profil je skladateljica Lara Vrhunc. Vrhunčeva ima doktorat iz muzikologije, na oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani tudi predava. Leta 2003 Je dobila nagrado Prešernovega sklada za skladbo z naslovom Hologram. Trenutno je polno zasedena z organizacijo Foruma nove glasbe, ki se začne v petek, 12.11. Z Vrhunčevo se Boštjan Jurečič pogovarja o Forumu, o njeni glasbi in o sodobni glasbi nasploh.
Kadar beseda nanese na Janija Kovačiča, enotno mnenje ne obstaja. Profesor, kantavtor, pesnik, pisatelj, filozof, humanist, antiheroj, petkov kolesar – in ne nujno v tem vrstnem redu. Predvsem pa prepričanec v moč besede. Človeška neumnost namreč ne pozna meja in Jani jo zna ubesediti na posmehljiv ali žlahtno ironičen način. Prvi, jasno! Ja, tudi opredelil se je, vendar je vedno izbral stran – človeka. Ker besede zapoje, ne gre za poezijo, temveč pojezijo, pravzaprav ljudske evangelije na urbani način. To počne že celih petinštirideset let, ko se je prvič predstavil na ljubljanski filozofski fakulteti. Gost oddaje Profil je profesor, kantavtor, nesojeni član prve jugoslovanske/slovenske bob ekipe, pionir popularnega računalništva v Sloveniji, pa tudi obraz vsakršnih protestov s človeškim obrazom – Jani Kovačič.
Gost oddaje bo tržaški pisatelj, dramatik, novinar in alpinist Dušan Jelinčič. Najnovejše delo v njegovem raznolikem opusu je roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, v katerem pripoveduje o svojem očetu Zorku Jelinčiču, enem izmed ustanoviteljev in voditeljev protifašistične organizacije TIGR. V temnih letih fašistične strahovlade in druge svetovne vojne je Zorko Jelinčič prestal devet let zaporne kazni v italijanskih ječah in tri leta konfinacije. Očetove spominske zapiske je sin Dušan tenkočutno prelil v presunljivo pripoved o uporu, trpljenju, bolečini in vztrajanju. Dušan Jelinčič bo spregovoril tudi o alpinizmu kot življenjskem vodilu, o svojih vzponih na osemtisočake v Himalaji in romanih z gorniško tematiko. Kot pravi Tržačan in hkrati zamejski Slovenec bo orisal tudi značilnosti mesta, ki ga je upodobil v knjigi novel Tržaške prikazni. Voditeljica oddaje: Alenka Zor Simoniti
»Zvok je v jedru našega sveta. Če hočemo ali ne, je ves čas nek zvok. Uporablja se ga v vojnah, mučenju, ustrahovanju, ne pozabimo na dretje v naših medsebojnih odnosih. Ko neka skupina, ki jo dominantna skupina zatira, dojame to moč, ki jo s seboj nosi zvok, jo lahko uporabi točno zato, da se proti tej uničevalni glasnosti bori.« Nina Dragičević se kot pesnica, performerka in sociologinja ukvarja z zvokom in zvočnostjo. Je pionirka feministične ali lezbične muzikologije, v svojem doktoratu pa raziskuje, kako zveni birokracija. Dragičević z lastnim zgledom priporoča kultivirati angažirano poslušanje zvokov in tišin ter strahu navkljub anomalije imenovati. V pogovoru z Meto Česnik bo predstavila tudi poemo To telo, pokončno, ki je nedavno izšla pri založbi Škuc.
Neveljaven email naslov
