Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Matematične uganke so stalna rubrika oddaje Ugriznimo znanost, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj TV Slovenija. Oddaja je na sporedu vsak četrtek ob 17.25 na TV SLO 1.
Pri nas živijo 4 vrste mravljiščarjev in prav vse so navedene na Rdečem seznamu in v Sloveniji zavarovane. Ker imajo specifičen življenjski razvoj, so zelo občutljive za spremembe v okolju.
V Sloveniji živi 181 vrst dnevnih in okoli 3400 vrst nočnih metuljev. Več kot 200 vrst je na rdečem seznamu ogroženih vrst, več kot 100 vrst je zavarovanih. Med njimi je tudi barjanski okarček, ki je v Sloveniji tik pred izumrtjem. Barjanski okarček je dnevni metulj iz družine pisančkov. V Evropi velja za eno izmed 15 najbolj ogroženih vrst dnevnih metuljev.
Nektarine ali popolne krogle optimalno zložimo tako, da jih zlagamo v šestkotno mrežo, vsako naslednjo vrsto pa polagamo v najnižje luknje, ki jih najdemo. Taka razporeditev da gostoto 74%. Zanimivo pa je, da je to rešitev poznal že matematik Kepler v 17. stoletju, da pa je optimalna, pa je bilo zelo težko dokazati in to je matematikom uspelo šele nedavno.
Vzgoja hibridnih rastlin in pridobivanje hibridnega semena lahko traja tudi 15 let in več. Hibridov pa po navadi ne križamo, da bi iz njih dobili novo sorto. Na Katedri za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pa so razvili molekularno metodo, ki naravno pospeši pridobivanje novih hibridnih sort in omogoča križanje dveh hibridnih sort zelja.
Postopek pridelovanje semen in kakovost semen sta zelo pomembna. Oboje preverjajo akreditirani potrjevalci Službe za uradno potrjevanje semenskega in sadilnega materiala kmetijskih rastlin Kmetijskega inštituta Slovenije.
Hibridi vrtnin so že dolgo v uporabi, hibridizacija žit, naše najstarejše poljščine, pa se še razvija. In pri tem sodelujejo tudi slovenski znanstveniki, ki razvijajo nove hibridne sorte pšenice za konvencionalno in tudi ekološko pridelavo.
Pri iskanju tarčnih bakterij v morski vodi raziskovalci največkrat uporabljajo natančne, velike in drage naprave, na izsledke analiz pa čakajo več dni. Zato so na Nacionalnem inštitutu za biologijo razvili metodo LAMP, ki omogoča, da iskano bakterijo najdejo hitro in na terenu.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Novejše raziskave kažejo, da spremljanje le nekaterih bakterij ne zadošča za spremljanje stanja našega morja. V vsakem mililitru morske vode je lahko tudi milijon bakterij. Večina med njimi je koristnih in ključnih za delovanje morskih ekosistemov, druge so lahko človeku in morskim organizmom škodljive.
Vzdolž slovenske obale imamo 21 kopalnih voda. Na vseh v poletni sezoni, od 1. junija do 15. septembra, vsakih 14 dni preverjajo kakovost vode. Tako v eni kopalni sezoni morsko vodo vzorčijo 8-krat. Kako čista je voda v slovenskih morskih kopališčih?
Igranje računalniških iger je lahko družbeno koristno početje. Z igranjem igre Planet Hunters lahko pomagate astronomom poiskati planete primerne za nastanek življenja, z Whale FM pa lahko s povezovanjem posnetkov kitov prispevate k razumevanju njihovega načina komuniciranja. Imate dobro prostorsko predstavo in žilico za sestavljanke? Z igranjem igre Foldit lahko pomagate znanstvenikom celo do novih zdravil!
Neveljaven email naslov
