Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fizikalne uganke so stalna rubrika oddaje Ugriznimo znanost, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj TV Slovenija. Oddaja je na sporedu vsak četrtek ob 17.25 na TV SLO 1.
Čeprav ne moremo napovedati, kdaj točno se bo skalni podor zgodil, lahko predvidimo, kako bo potekal in kako obsežen bo. To je izjemno pomembno, saj njegova nenadnost in težka predvidljivost lahko ogrožata infrastrukturo in življenja. Kakšne podatke potrebujemo za modeliranje skalnih podorov, so strokovnjaki pojasnili na primeru že popisanih podorov.
Pred padajočim kamenjem se lahko zaščitimo s preoblikovanjem brežine, z biotehničnim zavarovanjem z debli in varovalnimi nasipi iz pnevmatik, polnjenih z zemljino. Najpogosteje pa infrastrukturo in ljudi ščitimo s tehničnimi ukrepi.
Pred nami je poletna turistična sezona in zagotovo bo marsikdo obiskal Mesečev zaliv ali zaliv Sv. križa v Strunjanu. A nad eno najlepših plaž pri nas se razprostira veličasten klif, s katerega se je predlani odlomilo okrog 2.000 kubičnih metrov materiala. Strokovnjaki raziskujejo strukturne in geomehanske dejavnike podora in pravijo, da se naravni procesi na tem območju še niso umirili. Še vedno je torej nevarno, da se poruši dodaten del stene. Kako nevarni so skalni podori na slovenski obali?
Ljudje z albinizmom imajo pogosto zmanjšano pigmentacijo v šarenici. Svetloba zato ne vstopi v zrklo le skozi zenico, ampak tudi skozi odprtinice v šarenici. Namesto da bi se svetloba zbrala v središču vida, se razprši. To pa povzroči manjšo vidno ostrino.
Melanin je pomemben pigment, ki daje koži, lasem, dlakam in očem barvo.
Genska motnja, ki povzroči pomanjkanje ali odsotnost melanina, lahko prizadene tudi živali. Albinizem se pojavlja pri vseh vretenčarjih, od rib, dvoživk, plazilcev in ptičev do sesalcev.
Za učinkovit boj proti covidu 19 potrebujemo cepiva in zdravila, ob hujšem poteku bolezni pa bolniki potrebujejo tudi respiratorje. V razmahu epidemije v Italiji je prišlo do pomanjkanja respiratorjev. Da se to ne bi zgodilo tudi pri nas, so na Fakulteti za elektrotehniko v zelo kratkem času razvili preprost ventilator.
Vsi okuženi z novim koronavirusom, tudi če nimajo bolezenskih znakov, izločajo viruse, ki končajo v odplakah in na čistilnih napravah. Jemanje vzorcev v čistilnih napravah poteka avtomatizirano po naprej nastavljenem urniku. Del teh vzorcev potuje na Nacionalni inštitut za biologijo v Ljubljani, kjer so razvili analizno metodo, s katero merijo prisotnost novega koronavirusa v odplakah.
Eno najučinkovitejših orožij proti virusom so cepiva, zato so jih začelli razvijati številni laboratoriji po svetu. Tudi pri nas na Kemijskem inštitutu.
Reke, jezera, morja in somornica so vodna telesa. Njihova vodna zemljišča so zemljišča, na katerih ležijo. Pri rekah je to osnovna struga tekočih vod, vključno z bregom, ki sega do izrazite geomorfološke spremembe. Priobalno zemljišče pa je tisto, ki meji na vodno zemljišče. Po Zakonu o vodah zunanja meja na vodah 1. reda sega 15 metrov od meje vodnega zemljišča v naseljih in 40 metrov zunaj naselij, na vodah 2. reda pa pet metrov od meje vodnega zemljišča. Kakšna sta pomen in vloga teh zemljišč in kako smo jih spreminjali v zgodovini?
Matematične uganke so stalna rubrika oddaje Ugriznimo znanost, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj TV Slovenija. Oddaja je na sporedu vsak četrtek ob 17.25 na TV SLO 1.
Neveljaven email naslov
