Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Eritreja velja za afriško Severno Korejo. Odkar se je leta 1991 z vojno odcepila od Etiopije, oblasti nikoli niso vzpostavile parlamenta, razpisale volitev, omogočile neodvisnega sodstva ali svobodnih medijev. Zaradi nenehnih spopadov z Etiopijo je predsednik razglasil kar obvezno služenje vojaškega roka za vse. Pogosto gre za prisilne rekrutacije tudi otrok, služenje pa se rado zavleče v nedogled. V zadnjih dveh desetletjih je državo zato zapustilo že več kot pol milijona njenih prebivalcev. Bežijo, kot sami opisujejo, pred zatiralsko strahovlado, ki svoje ljudi v prenatrpanih zaporih muči leta dolgo. Dokumentarna oddaja predstavi petletno preiskovalno delo zbiranja presunljivih posnetkov, nastalih skrivoma, in pričevanja prebežnikov. ESCAPING ERITREA / ZDA / 2021 / Režija: Evan Williams
Izjemen letalec, fotograf, alpinist in okoljevarstvenik Matevž Lenarčič na svojih poteh okoli sveta z ultra-lahkim letalom zbira delce črnega ogljika, ki je drugi največji povzročitelj globalnega segrevanja. Samoten pustolovec se velikokrat približa točki, s katere ni vrnitve. Preletel je že severni tečaj, najvišjo goro sveta, pristal na Antarktiki, nad oceanom letel šestnajst ur brez postanka in trikrat z letalom obkrožil svet. S prijateljema Bogdanom Biščakom in Radom Fabjanom so kot prvi Jugoslovani splezali na mitski gori Fitz Roy in Cerro Torre. Matevževa potovanja so dobila globlji smisel, ko je spoznal Grišo Močnika, ki raziskuje vpliv črnega ogljika na podnebje in naša življenja. Ti drobni črni delci ostanejo v ozračju nekaj tednov, prodrejo v naša dihala, v kri in celo do možganov. Zaradi onesnaženosti zraka s črnim ogljikom vsako leto prezgodaj umre sedem milijonov ljudi. Lenarčiča pot vodi v Sarajevo, ki je med najbolj onesnaženimi mesti na svetu. V Alpah opazi čedalje pogo-stejše vdore puščavskega peska, ki pospešuje taljenje ledenikov. Z Grišo letita nad Zelenortskimi otoki, da bi pomagala izboljšati podnebne modele. Čez patagonske ledenike ga popelje glaciolog Peter Skvarča, ki je bil priča razpadu ledenih plošč na Antarktiki. Prek neskončnega Tihega oceana prileti do Indije. Za Matevža pa je najpomembnejša postaja na poti kraljevina Butan. V tej himalajski državici pri oceni na-predka namesto bruto domačega proizvoda za merilo uporabljajo bruto domačo srečo. Prišli smo do točke, ko človeštvo ne bo imelo več vpliva na vse pogostejše katastrofalne naravne ujme. Če ne bomo spremenili svojih civilizacijskih vrednot, bo naš svet vzpostavil drugačno ravnotežje, to pa bo pognalo na pot milijone podnebnih, ekonomskih in vojnih beguncev. Dokumentarni film Matevža Lenarčiča, Amirja Muratovića in Rada Likona je bil predstavljen že na števil-nih festivalih in je prejel nagrado IRIS za fotografijo. Avtor glasbe je Janez Dovč.
Legendarni Helmut Newton, veliki mojster modne fotografije, je zaslovel s provokativnimi fotografijami žensk. Njegove upodobitve pogosto golega ženskega telesa še danes burijo duhove. Je Newton slavil moč svojih portretirank? Je v njih videl le spolne objekte? V filmu svoj pogled na kontroverznega fotografa razkrijejo prav njegove muze, tudi Grace Jones, Charlotte Rampling, Isabella Rossellini, Marianne Faithfull in Hanna Schygulla, pa slovita urednica revije Vogue Anne Wintour in umetnikova žena in sodelavka, fotografinja June Newton. Med številnimi arhivskimi posnetki film ponudi tudi Newtonovo burno televizijsko soočenje s Susan Sontag, ki fotografa odkrito obtoži mizoginije. HELMUT NEWTON: THE BAD AND THE BEAUTIFUL / Nemčija / 2020 / Režija: Gero von Boehm
Decembra 1991 je Sovjetska zveza nenadoma popolnoma razpadla, z njo vred pa tudi državne ustanove in družbene norme, ki so dolgo uravnavale življenja prebivalcev. Osebne zgodbe pričevalcev razkrivajo, kako so to silovito spremembo, ki velja za eno izmed glavnih prelomnic v novejši zgodovini, doživeli državljani Sovjetske zveze. COLLAPSE, THE DISSOLUTION OF THE SOVIET UNION / Francija / 2021 / Režija: Denis Sneguirev
Številne največje svetovne znamenitosti je navdihnila vera. Za nekatere so to zatočišča za razmišljanje v tihoti. Za druge so prizorišča osupljivih dejanj čaščenja, nevarnih izzivov in izjemne predanosti, ki jih tujci le redko vidijo. 2.del: V tem delu bomo videli, kako se mladi musliman iz Malija trudi obvarovati veliko mošejo v Djenneju pred naravnimi silami, da bi si tako zagotovil mesto v raju. Pri svetem slapu Nači na Japonskem se predani šintoist spoprime z napornim izzivom, da bi svoji domovini zagotovil blaginjo. Mlada ameriška Juda se z družino odpravita v Izrael, da bi tam vstopila v svet odraslih. V katedrali svetega Janeza Evangelista v New Yorku pa episkopalna duhovnica na zanimiv način slavi god sv. Frančiška Asiškega. EARTH'S SACRED WONDERS / Velika Britanija / 2019 / Režija: Russell Leven, Anthony Barwell, George Pagliero
Dokumentarni film o neločljivih prijateljih, lastnikih in njihovih domačih živalih, tragikomično išče odgovor na vprašanje, ali nam hišni ljubljenčki pomagajo zapolniti praznino, ki vlada v našem življenju. Ali ni krasno živeti s pametnim pujsom, golimi mačkami, plešočim psom, zenovskim polžem in instagramsko mačko? In kaj to pove o nas? V filmu spremljamo lastnike, ki so svojim ljubljenčkom povsem predani in ti v veliki meri oblikujejo njihovo življenje. MY PET AND ME / Nizozemska / 2022 / Režija: Johan Kramer
Leta 2050 bosta na svetu že dve milijardi ljudi več kot danes. Kako bomo nahranili vse, ne da bi s tem preobremenili planet? Morda bi nam lahko pri tem pomagale morske alge. Norvežani se zavedajo obetavnih možnosti teh zdravih in podnebju prijaznih rastlin. Prvi gojitelji se spopadajo s številnimi izzivi. Eden od njih je, da evropski potrošniki na alge ne gledamo kot na dobrodošlo morsko zelenjavo, temveč kot na zaudarjajoč ostanek na morski obali. Za vzpostavitev gojišč, še zlasti pa za spremembo navad, bo potrebnega nekaj časa, toda norveški zagovorniki morskega superživila so prepričani, da je to prava pot tako za prehrano ljudi kot tudi za krmo v kmetijstvu. NORWEGENS ALGEN-PIONIERE / NORWAY'S ALGAE - SUSTAINABLE SUPERFOOD / Nemčija / 2022 / Režija: Patricia Wagner, Karin Moser
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 14. del: Znamo brati misli? Znamo ljudje brati misli? Med pogovorom s sogovornikom naši možgani delujejo s polno paro in zbirajo podatke. Lahko misli drugih razvozlamo kot šifre? Po kakšnih strategijah posegamo pri tem in kakšne so posledice napačnih sklepov? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Bettina Oberhauser, Lucas Gries, Henrike Kolletzki, Anke Schnackenberg
Na severovzhodu Sirije v taboriščih še danes živi na tisoče t. i. nevest Islamske države in njihovih otrok. Izvorne države teh deklet in žensk, tudi Velika Britanija, ZDA, Kanada, Nizozemska, Nemčija, se jih otepajo in jim ne dovolijo repatriacije. Leto dni je v taborišču njihove zgodbe dokumentirala režiserka in scenaristka Alba Sotorra Clua in posnela tudi pričevanje morda najbolj izpostavljene med njimi, Britanke Shamime Begum, ki se je Islamski državi pridružila kot petnajstletnica. THE RETURN, LIFE AFTER ISIS / Španija, Velika Britanija / 2021 / Režija: Alba Sotorra Clua
Serija Novi sosedje pripoveduje zgodbe o ljudeh, ki so iz različnih vzrokov zapustili svoje domove in se skušajo vključiti v novo okolje. V epizodi, ki sta jo režirala Safia Kessas in Mathieu Neuprez, spremljamo Mubaraka in njegovo prizadevanje za pravico do azila v Belgiji. Mubaraku pomaga Danielle, ki je ena od 15.000 prostovoljcev državljanske platforme za podporo beguncem. Nesebično sprejme Mubaraka in druge, da bi jim pomagala in jih potolažila s toplino doma. Članom njene družine pa se včasih zdi, da je nanje pozabila. Sprejemanje beguncev je izkušnja, ki vas bo za vedno spremenila.
Slovenija je »zeleno srce« v središču Evrope in eden največjih simbolov slovenstva. Gozd in les sta naše največje naravno bogastvo, saj se Slovenija uvršča med tri najbolj gozdnate države v Evropi. Les je simbol zdravega bivanja in ima velik pomen za ohranitev okolja za prihodnje generacije. Les namreč deluje kot biološki filter, ki zrak očisti in osveži. Pri rasti drevesa se veže ogljikov dioksid, končni izdelki pa ga nato skladiščijo še stoletja. Slovenska lesna industrija bo tako pri doseganju podnebnih ciljev do leta 2030 odigrala eno ključnih vlog pri našem prehodu v nizkoogljično družbo. Prisluhnite navdihujočim zgodbam ljudi, ki strastno verjamejo v čar lesa, v njem vidijo material prihodnosti in razvojno priložnost za gospodarski razvoj. Čas je, da slovenski les oplemenitimo v izdelke z višjo dodano vrednostjo.
Slovenija je »zeleno srce« v središču Evrope in eden največjih simbolov slovenstva. Gozd in les sta naše največje naravno bogastvo, saj se Slovenija uvršča med tri najbolj gozdnate države v Evropi. Les je simbol zdravega bivanja in ima velik pomen za ohranitev okolja za prihodnje generacije. Les namreč deluje kot biološki filter, ki zrak očisti in osveži. Pri rasti drevesa se veže ogljikov dioksid, končni izdelki pa ga nato skladiščijo še stoletja. Slovenska lesna industrija bo tako pri doseganju podnebnih ciljev do leta 2030 odigrala eno ključnih vlog pri našem prehodu v nizkoogljično družbo. Prisluhnite navdihujočim zgodbam ljudi, ki strastno verjamejo v čar lesa, v njem vidijo material prihodnosti in razvojno priložnost za gospodarski razvoj. Čas je, da slovenski les oplemenitimo v izdelke z višjo dodano vrednostjo.
Talibani so prevzeli Afganistan, grožnja Islamske države in Al Kajde pa se krepi. Novinar Nadžibulah Kurajši na terenu razišče, kako se med afganistanskim prebivalstvom širita negotovost in strah, ter osvetli ozadja, ki so privedla do poraza in umika Združenih držav Amerike ter vrnitve talibanov. AFGHANISTAN: LIFE AND DEATH UNDER THE TALIBAN / Velika Britanija / 2021
Karibi obsegajo več kot 7000 otokov. Z belimi peščenimi plažami in turkiznim morjem so za mnoge sanjski počitniški cilj. Manj je znano, da tam živi veliko zanimivih in nenavadnih divjih živali, zaradi česar so Karibi paša za oči za vsakega ljubitelja narave. Liz Bonnin bo obiskala štiri karibske regije, kjer bo spoznala osupljiva in veličastna bitja ter varuhe teh dragocenih ekosistemov. 2. del: V drugem delu se bo Liz podala na karibsko obalo Srednje Amerike. V Belizeju bo znanstvenikom pomagala uloviti morsko kravo in jo pregledati. V gozdu bo spoznala eno najglasnejših živali na svetu – vriskača. Rezervat vodijo ženske, ker so ga v devetdesetih letih prejšnjega stoletja moški uničili. V Cockscombu se bo družila z jaguarji in izvedela, kako preprečujejo njihove plenilske napade. V Kostariki bo obiskala zavetišče za žabe in lenivce. Število enih in drugih se počasi zvišuje. WILD CARIBBEAN WITH LIZ BONNIN / Velika Britanija / 2023 / Režija: Caroline O'Shaughnessy
Dokumentarni film je pripoved o življenju in ustvarjalni poti kanadske pevke in glasbenice Shanie Twain. Prodala je več kot sto milijonov plošč, dosegla tri diamantne naklade pri treh zaporednih albumih in spremenila podobo kantri glasbe. Po velikih uspehih v kantriju se je preusmerila k pop glasbi in zabrisala meje med žanri. Kljub številnim oviram in padcem se je vedno pobrala in glasbeno ustvarjala naprej. SHANIA TWAIN: NOT JUST A GIRL / Velika Britanija / 2022 / Režija: Joss Crowley
Dokumentarna serija v treh delih odkriva, kako se je človekovo domovanje spreminjalo skozi čas, vse od prazgodovine do danes. Kaj, torej, hišo spremeni v dom? 1. del: V prvem delu bomo izvedeli, kakšne materiale so uporabljali skozi stoletja, kako so domove zaščitili pred vremenskimi vplivi in kakšne so hiše prihodnosti. Preden so ljudje znali sami postavljati bivališča, so se morali znajti drugače. Zavetje so poiskali v jamah in v njih pustili svoje sledi. Kako so nekoč gradili razkošne kraljeve palače in osupljive brunarice? Kakšna je kmetija, ki je stara skoraj tisoč let? Ali tudi danes zidajo gradove? Arhitekti načrtujejo hiše tako v puščavah kot sredi velemest. Nekateri svoje stvaritve nadgradijo v umetniške mojstrovine in pustijo svoj pečat v mestih, na primer Antoni Gaudi v Barceloni. Oblikovalci pa v skrbi za prihodnost razmišljajo, kako zmanjšati ogljični odtis med gradnjo. THE HISTORY OF HOME / ZDA / 2020
Številne največje svetovne znamenitosti je navdihnila vera. Za nekatere so to zatočišča za razmišljanje v tihoti. Za druge so prizorišča osupljivih dejanj čaščenja, nevarnih izzivov in izjemne predanosti, ki jih tujci le redko vidijo. 1.del: V tem delu bomo spoznali ostarelega vrtnarja, ki s svojo ekipo skrbi za tempeljski kompleks Angkor v Kambodži in tvega življenje, da bi templje rešil pred džunglo. Šaolinskega meniha po enajstih letih predane vadbe in učenja svetih spisov čaka preizkus, ki bo odločal o njegovi prihodnosti. Mladi palestinski reševalec pa v Jeruzalemu premaguje lastno sestradanost in izčrpanost, da bi med ramazanskim postom pomagal drugim vernikom. EARTH'S SACRED WONDERS / Velika Britanija / 2019 / Režija: Russell Leven, Ben Crichton, Fay Finlay
Drama in romanca po romanu Gustava Flauberta in njegove razvpite GOSPE BOVARY. Začne se s sodiščem leta 1857. Pisatelja Gustava Flauberta »priženejo« v sodno dvorano, kjer se pripravlja sojenje njegovi »obsceni in nemoralni« knjigi GOSPA BOVARY. Nasproti si stojita tožnik in Flaubertov zagovornik, med njima je sam Flaubert. Ko se spopadeta in pred poroto razgrneta vsak svoje dokaze, zapiske, opazke in drugo sodno gradivo, pred nami roman oživi. V vsej svoji očarljivosti se pred nas postavi Emma, ljubeča lepotica in polnokrvna hrepeneča ženska. Nasproti ji stoji okolje provincialne gosposke in patriarhalne Francije. Ko ta dva svetova trčita, se Emma »razleti«… Izgubi vero v ljubezen, izgubi svojo čast in denar in ne preostane ji drugega kot smrt… Emma, junakinja romana propade, roman pa preživi na sodišču in prav zaradi sodnega pregona postane eno najbolj slavnih svetovnih literarnih del. TV film EMMA BOVARY na zelo zanimiv, občuten in vznemirljiv način oživi literarno osebnost Emme, ki se naši sodobnosti predstavi kot zgodovinsko avtentičen, polnokrven ženski lik. Čeprav propade zaradi zanikanja človekovih pravic, obenem tudi zasveti in naznani obdobje prihoda prvih sufražetk. Film je narejen za televizijo in ima zelo privlačen pripovedni način za osrednji tv čas in je ena izpovedno bolj učinkovitih televizijskih upodobitev sploh. EMMA BOVARY / FRA /2021 / TV Movie Režija: Didier Bivel / Scenarij: Natalie Carter, Ève de Castro / Po romanu Gustava Flauberta, GOSPA BOVARY / Igrajo: Camille Metayer, Thierry Godard, Laurent Stocker, Alexandre Brasseur, Dominique Pinon, Grégory Fitoussi, Laurent Bateau, Alexandre Blazy
Narave in predvsem pohorskih gozdov polna dokumentarna zgodba, ki se naslanja predvsem na predanost, iskreno ljubezen F. Pahernika do gozdnega bogastva, njegov altruizem, ki je preraščal leseno naravoslovje in dobro razumel tudi bližnjega in njegove običaje (pa bil tudi politik – eden od soustanoviteljev SHS, zaslužen za elektrarno na vodni pogon, daroval denar za različne objekte, po njem pa je nastala celo ustanova s štipendijo!). Prisotne so minimalne igrane sekvence, ki zgolj povezujejo pripoved in znatneje ne izstopajo. Sodelujejo tudi znani slovenski obrazi, med njimi izstopajo dr. Alenka Šelih, kipar Jiri Kočica, dr. Jurij Diaci itd, ki s svojimi razmišljanji osvetljujejo življenje in delo F. Pahernika.
Dokumentarni film Beograd – vinjete Slovencev predstavlja slovenske spomine v Beogradu. Tam smo Slovenci pustili viden pečat na različnih področjih, zlasti pa v kulturi in umetnosti, s čimer smo se trajno zapisali v zgodovino nekdanje skupne prestolnice. Med izstopajočimi spomeniki so cerkev sv. Antona Padovanskega arhitekta Jožeta Plečnika, kiparski opus Lojzeta Dolinarja, mozaik Sutjeska slikarja Marija Preglja v Palači Srbija in most na Adi arhitekta Petra Gabrijelčiča, režiser Bojan Stupica pa je utemeljil in ključno zaznamoval zgodovino Jugoslovanskega dramskega gledališča. O teh in še drugih zgodovinskih delih so spregovorili srbski strokovnjaki, ki predstavljajo drugačen pogled na delo Slovencev v Beogradu. V filmu so predstavljeni tudi beograjsko Društvo Slovencev Sava in štirje Slovenci, ki v mestu danes živijo in ustvarjajo: nadškof Stanislav Hočevar, profesorica slovenščine Maja Đukanović, fotografinja Irena Herak in filmska maskerka Tina Šubic Dodočić. Scenarist filma je Andrej Doblehar, režiser Boštjan Vrhovec.
Neveljaven email naslov