Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dokumentarna serija v dveh delih raziskuje ozadje političnih odločitev, zaradi katerih so nekatere evropske kraljeve družine med prvo in drugo svetovno vojno stopile na stran fašizma in nacizma. 2. del: Drugi del dokumentarne serije se osredotoča na dogajanje med drugo svetovno vojno. V Londonu so se zbrali člani številnih kraljevih družin. Iz izgnanstva so z radijskimi nagovori dvigali moralo svojih rojakov, ki so se v domovini borili proti fašistični in nacistični zasedbi. Medtem je italijanski kralj, ki je več kot 20 let sodeloval z Mussolinijem, prestopil na stran britanskih in ameriških zaveznikov, kar je spodbudilo silovit Hitlerjev napad na Italijo. Po vojni so Italijani z referendumom odpravili monarhijo, kraljevo družino pa izgnali. LES MONARCHIES FACE A HITLER / ROYALS AT WAR / Francija, Belgija / 2020 / Režija: Maud Guillaumin
Ko Silas na lepem ne najde prijateljev na šolskem igrišču, Christina ve, kaj to pomeni. Tudi njen sin počasi izgublja vid. Tako se je začelo že pri njej. Zdravniki pa so zatrjevali, da se sinu ne more zgoditi. Christina je za Silasa v mnogočem idealna mama, saj ve, kaj vse se spremeni, ko oslepiš. A kako naj otroka nauči, da bo pogumen in prepričan vase, ko pa bo počasi tonil v črno-beli svet? Zelo dobro ve, kako samotna je tema in kako si ljudje predstavljajo, da bi morali živeti slabovidni. Christina sklene Silasu pokazati veličastje narave, preden izgubi vid, in ga odpelje na življenjsko dogodivščino na Islandijo, kjer lahko vidita kite in gejzirje. Nauči ga, kako se znajti v mestni džungli, v hrupu gradbišč, in kako slišati, kdaj je hrana kuhana. Predvsem pa, kako ohraniti prijatelje. ALL THAT REMAINS TO BE SEEN / MOD DE BLINDES VERDEN / Danska / 2022 / Režija: Julie Bezerra Madsen
V dokumentarni seriji zgodovinarji in arheologi v sodelovanju z drugimi znanstveniki razkrivajo, kako so na vzpone in padce starodavnih civilizacij – od bronaste dobe do zatona Rimskega cesarstva – vplivale spremembe podnebja in naravnega okolja pa izbruhi ognjenikov in pojavi epidemij. Do novih spoznanj jih vodi tudi proučevanje ostankov starodavnih delcev onesnaženja, ujetih v arktičnem ledu, pa cvetnega prahu, planktona in človeškega DNK-ja. Serijo bogatijo še prepričljiva grafika in igrani prizori. 3. del: Cesarstvo in epidemije Ko je bilo rimsko cesarstvo v drugem stoletju našega štetja na vrhuncu svoje moči, ga je prizadela prva v nizu uničujočih kug. To so bile prve pandemije v zgodovini. Od takrat se je zgodba o vzponu Rima sprevrgla v zgodbo o gospodarskem razkroju in dokončnem zatonu. Znanost nam bo razkrila, kako so ti dogodki povezani in zakaj je bil temelj moči rimskega imperija hkrati klica njegovega propada. THE SECRETS TO CIVILIZATION / Velika Britanija / 2021
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je potapljač in upravitelj piranskega akvarija v morju blizu Umaga naletel na zanimivo najdbo – nemški šifrirni stroj Enigma, ki se je leta 1945 potopila na nemškem minolovcu. Nanjo so zaradi različnih razlogov pozabili do julija 2021, ko je prišla v muzejsko zbirko Parka vojaške zgodovine Pivka. Naprava ni bila v dobrem stanju, vendar jo je strokovnjakom uspelo ne samo rešiti, ampak tudi raziskati in opisati njeno zgodbo. Scenaristka: Tatjana Markošek Režiser: Božo Grlj
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 3. del: Življenje in trajna zapuščina Walta Disneyja se nadaljujeta. Snemal je filme, kot sta Pepelka in Mary Poppins, in uresničeval svoj sanjski projekt Disneyland. Z začetkom druge svetovne vojne je financiranje celovečernih filmov presahnilo, studiu je trda predla. Leta 1942 je v kino prišel Bambi, vendar so bile kritike mešane in film ni povrnil stroškov nastanka. Podjetje se je spopadalo z goro dolgov. Kmalu je v Hollywood pljusknil val sindikalnega gibanja in šefi studiev so bili odločeni, da se bodo uprli. Skupaj z ducatom drugih hollywoodskih direktorjev in zvezdnikov je Walt Disney leta 1947 pričal pred Odborom za neameriške dejavnosti predstavniškega doma kot ena od "prijateljskih prič". V drugi polovici štiridesetih let prejšnjega stoletja je Disney odpotoval v Anglijo, kjer je predstavil serijo igranih filmov, nato pa je obiskal Aljasko, kjer je posnel z oskarjem nagrajeni dokumentarni film o naravi Otok tjulnjev (1948). Studio je začel produkcijo Pepelke, vendar se je Disney, ki se je bližal 50. letu, fizično izčrpaval. Pepelka, premierno prikazana leta 1950, je postala uspešnica, toda Walt Disney se je bolj ukvarjal z neko drugo obsedenostjo: v studiu, nato pa še na svojem dvorišču v Holmby Hillsu, si je postavil maketo železnice. Projekt je uvedel njegovo najbolj divjo in drzno zamisel: Disneyland, živi film in tridimenzionalni domišljijski svet pustolovščin. Za financiranje Disneylanda je izkoristil prodor televizije in sklenil dogovor za snemanje tedenske televizijske serije z mrežo ABC, ki je zagotovila večino od petih milijonov dolarjev, potrebnih za gradnjo parka. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Njen literarni genij je večen, za vse čase. Svet opazuje pozorno, zbrano, nadrobnosti ji ne uidejo. Pisateljskega pogleda ne odvrne niti od najbolj grozljivih okoliščin in početij, ki so del resničnega življenja. V dokumentarnem filmu snemalna ekipa sledi po svetu priznani in nagrajevani kanadski pisateljici Margaret Atwood in spremlja njena številna gostovanja, predavanja, srečanja z bralci. Poda se tudi na obisk prizorišča nastajanja izjemne televizijske uspešnice – serije Deklina zgodba. MARGARET ATWOOD A WORD AFTER A WORD AFTER A WORD IS POWER / Kanada / 2019 / Režija: Nancy Lang in Peter Raymont
V dokumentarni seriji zgodovinarji in arheologi v sodelovanju z drugimi znanstveniki razkrivajo, kako so na vzpone in padce starodavnih civilizacij – od bronaste dobe do zatona Rimskega cesarstva – vplivale spremembe podnebja in naravnega okolja pa izbruhi ognjenikov in pojavi epidemij. Do novih spoznanj jih vodi tudi proučevanje ostankov starodavnih delcev onesnaženja, ujetih v arktičnem ledu, pa cvetnega prahu, planktona in človeškega DNK-ja. Serijo bogatijo še prepričljiva grafika in igrani prizori. 2. del: Mesta in imperiji V prvem tisočletju pred našim štetjem se je v Sredozemlju rodil sodobni svet. Videli bomo, kakšne okoljske razmere so to omogočile, in kako so ljudje, ki so uporabljali novo tehnologijo, izrabili ugodno podnebje ter ustvarili klasično civilizacijo – mrežo mest, ki jo je Rim z mečem nato povezal v celovit svetovni imperij. THE SECRETS TO CIVILIZATION / Velika Britanija / 2021
Zaradi podnebne krize je treba zmanjšati izpust toplogrednih plinov. K temu naj bi v Evropi pripomogel tudi hiter in množičen prehod na električna vozila. Za izdelavo baterij zanje je med drugim potreben kobalt. Pridobivajo ga v Demokratični republiki Kongo, kjer je 80 odstotkov nahajališč in pridobivanja v rokah večnacionalnih družb, ki ustvarjajo velike dobičke, 20 odstotkov pa ga pridobijo v t. i. obrtniških rudnikih, kjer ga kitajski kupci od rudarjev odkupujejo po nizki ceni. Vse skupaj pa je povezano z velikim onesnaževanjem okolja, izkoriščanjem tamkajšnjega prebivalstva, otroškim delom in korupcijo. Ob tem Evropska unija išče alternativno pridobivanje kobalta, med drugim tudi s ponovnim odpiranjem rudnikov v Evropi. THE COBALT RUSH, THE FUTURE OF GOING GREEN / COBALT, L'ENVERS DU REVE ELECTRIQUE / Francija, Belgija / 2022 / Režija: Arnaud Zajtman, Quentin Noirfalisse
Stoletje stara zgodba avtroogrskega mornariškega častnika, Ljubljančana Ivana Skuška in njegove žene, Japonke Tsuneko Kondo Kavase, spominja na opero Madama Butterfly. Spoznala sta se med prvo svetovno vojno v Pekingu, kjer je bil Ivan Skušek konfiniran, potem, ko so njegovo ladjo, najuglednejšo cesarsko-kraljevo vojaško križarko »Cesarica Elizabeta«, med plovbo na Japonsko morali ob izbruhu prve svetovne vojne potopiti ob kitajski obali. Vojaško posadko so Japonci odpeljali v internacijo na Japonsko, oficirje pa so zadržali na Kitajskem. Mlada, lepa Japonka Tsuneko je imela v diplomatski četrti v Pekingu svojo vrtnarijo in cvetličarno. Zaljubila sta se in poročila. Leta 1920 se je Ivan Skušek z ženo Tsuneko in njenima otrokoma po sedmih letih vrnil domov v Ljubljano. S seboj je pripeljal tudi zelo obsežno in dragoceno zbirko kitajskih starin in umetnin iz časa zadnje dinastije kitajskih cesarjev. Z oporoko je po smrti zbirko zapustil slovenskemu narodu. Danes jo hrani Slovenski etnografski muzej. Scenaristka in režiserka dokumentarnega filma »Nebesni zmaj« Alma Lapajne je ustvarila avtorski projekt, ki na izjemno pretanjen način odpira mnoge razsežnosti zanimive zgodbe o Ivanu Skušku in Tsuneko Kondo Kavase (pozneje Mariji Skušek), ki se je nekateri še spomnijo, saj je v Ljubljani preživela več kot štiri desetletja.
Hinko Smrekar je bil iskriv slikar, grafik in karikaturist, sopotnik velikanov slovenske literature in likovne umetnosti med obema vojnama. Italijanski okupatorji so leta 1942 Hinka Henrika Smrekarja, enega naših najpomembnejših likovnih ustvarjalcev prve polovice 20. stoletja, odpeljali na strelišče z avtomobilom, ki so ga imenovali »zeleni henrik«. Svoboda je bila osnovni temelj njegovega življenja in ustvarjanja, kot je sam zapisal, se ni dal »niti od pendrekov in bajonetov prisiliti, da ne bi gledal in mislil z lastno glavo.« Umetniško je komentiral domače in svetovno dogajanje in v znamenitem ciklusu Zrcalo sveta vizionarsko napovedal katastrofične razsežnosti 2. svetovne vojne. V dokumentarno igranem filmu umetnika upodablja igralec Marko Plantan, raziskovalko, ki s pomočjo različnih strokovnjakov gledalca vodi po postojankah Smrekarjevega življenja, pa študentka AGRFT Tina Resman. Poleg njegovih najbolj znanih del, ciklusov Zrcalo sveta in Sedem naglavnih grehov, Maškarade slovenskih likovnih umetnikov in Slovenskih literatov ali karikatur njegovih sodobnikov in risb s fantastično tematiko, je v filmu prikazana še vrsta drugih del, med njimi upodobitve Ivana Cankarja, s katerim ga je vezalo tesno prijateljstvo. Ob tem se razkrivajo različne plati njegove osebnosti, ki so ga zaznamovale posledice vojne in psihična bolezen. Svoji značilni razpoloženji je sam prepoznaval v stanjih »vasezaprtosti« in »norčijah bedastega Avgusta«, ki ima edino nalogo, da zabava občinstvo. Umetnikova podoba po svoje oživi tudi v interpretaciji njegovih kritičnih zapisov o obstoječem družbeno političnem dogajanju in intimnejših poetičnih izpovedih. Scenarij Cvetka Bevc, režija Primož Meško, direktor fotografije Aleš Živec.
Julij Cezar se je v svojem neutrudnem prizadevanju za oblast vojskoval z galskimi plemeni, ki so nekoč naseljevala ozemlje današnje Francije. Zavladati je hotel vsej Galiji, kar je sprožilo niz dogodkov, ki so njegovo vojsko pripeljali na rob poraza. Resnica o tem, kaj se je dogajalo, je bila stoletja zavita v tančico skrivnosti in jo arheologi odkrivajo šele zdaj. Dokumentarna serija opisuje galske vojne in Cezarjev boj za oblast. 1. del: Vdor v Galijo Rimske legije so izrabile neenotnost galskih plemen in prevzele nadzor nad Galijo. Da bi Cezar ohranil oblast nad njimi, je za talce vzel galske velikaše ali njihove sinove. Zgodovinarji menijo, da je bil eden njih morda tudi mladi bojevnik iz plemena Arvernov Vercingetoriks, ki je slovel kot velik sovražnik Rima. V pičlih petih letih je rimski vojskovodja zavladal skoraj vsej Galiji, pri čemer je nekatera nepokorna plemena dobesedno iztrebil. CAESAR'S DOOMSDAY WAR / Francija / 2021 / Režija: Claire Benhaim, Alain Brunard, Bertrand Goujard, Christopher Holt, Eric Maillebiau, Vanessa Pontet
Mateja Bora se spominjamo kot partizanskega pesnika in dramatika, avtorja himne Hej, brigade in Raztrgancev. Napisal pa je tudi filmsko uspešnico Vesna, prevedel 18 Shakespearjevih dram, organiziral znameniti kongres PEN-a na Bledu in ustanovil prvo društvo za varstvo okolja v Jugoslaviji. V epigramih, dramah in romanih je kritično opazoval družbeno dogajanje in bil veliko več kot »dvorni pesnik revolucije«. Vladimir Pavšič (14. april 1913–29. september 1993) je ime Matej Bor prevzel leta 1942, s prvo odporniško pesniško zbirko v Evropi Previharimo viharje. S kulturniško skupino so obiskovali partizanske enote in bodrili borce. Med partizani je doživel tudi osebno tragedijo, domobranci so zverinsko ubili njegovo ženo Erno Jamar – Nino. Ko je bil po vojni ravnatelj ljubljanske Drame, so njegovo dramo Vrnitev Blažonovih po petih ponovitvah umaknili s sporeda. Takrat se je odločil, da gre v »literarne partizane« in se samo od peresa – raje je pisal, kot da bi tipkal na pisalni stroj – preživljal vse do upokojitve. S pesnitvijo Šel je popotnik skozi atomski vek je prikazal apokalipso, ki bi ji lahko bili priča ob krepitvi jedrske oborožitve in stopnjevanju hladne vojne. Vizionarsko je opozarjal na dogajanje v naravi, ki se ga resneje zavedamo šele danes. V drami Šola noči je opozoril na »klub samomorilcev«, smrtonosno igro mladih slovenskih intelektualcev pod vplivom nihilizma. Pokazal je na mehčanje uporne mlade generacije z LSD-jem, ki ga je CIA najprej razširila v ZDA in pozneje izvozila v Evropo. Spomin na Mateja Bora ohranjajo v njegovi rojstni vasi Grgarju nad Novo Gorico, kjer so pisatelju postavili spomenik in uredili Borovo pot. Večina njegovega literarnega opusa pa je nastala v Radovljici, kjer je živel več kot tri desetletja. Naslov filma ROB JE TAM | MATEJ BOR se lahko bere z obeh strani. Režiser in scenarist filma je Amir Muratović, direktor fotografije Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor glasbe je vnuk Mateja Bora Jernej Marušič.
3. januarja 2009 je luč sveta ugledala nova in revolucionarna oblika digitalnega denarja, ki temelji na veriženju blokov – bitcoin. Avtor mojstrovine se je skrival pod psevdonimom Satoshi Nakamoto in je bitcoin razvijal še dve leti, potem pa je leta 2011 nenadoma in nepojasnjeno izginil. V sistemu še vedno ostaja več kot milijon bitcoinov, ki so v njegovi lasti in so bili na vrhuncu vredni več kot 70 milijard dolarjev. Kdo je bil v resnici Satoshi in zakaj je izginil? So ga ubili? Je naredil samomor? Ali se je iz projekta preprosto umaknil, saj se ni želel izpostavljati? Teorij je veliko, dejstvo pa je, da je postal mitski lik in simbol bitcoina. SEARCHING FOR SATOSHI: THE MYSTERIOUS DISAPPEARANCE OF THE BITCOIN CREATOR / Kanada / 2023 / Režija: Paul Kemp
Ob trideseti obletnici samostojne države so v Uredništvu izobraževalnih oddaj pripravili oddajo Slovenski likovni simboli, v njej pa so si kot izhodišče postavili vprašanje o specifičnem izrazu, vsebini in slogu slovenske likovne umetnosti v zgodovini in danes. S to temo so se ukvarjali številni strokovnjaki in umetniki zlasti na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ko se je vzpostavljala nacionalna umetnost v ustvarjalnem, organizacijskem in študijskem smislu, danes pa nekateri menijo, da ta vprašanja niso več aktualna. Pri nastajanju oddaje so sodelovale številne institucije in odlični strokovnjaki s področij kulture in likovne umetnosti ter zanimivi sodobni ustvarjalci raznolikih umetnostnih področij. Scenarist: Andrej Doblehar Režiser: Božo Grlj
Kulturni in umetniški program Televizije Slovenija bo stoto obletnico rojstva Karla Destovnika Kajuha počastil z igrano-dokumentarnim filmom Samo en cvet avtorja Zvezdana Martića. Trinajstega decembra bo minilo sto let od rojstva Karla Destovnika - Kajuha (1922–1944), pesnika, človekoljuba, partizana in narodnega heroja. Ob tej priložnosti je nastal igrano-dokumentarni film Samo en cvet avtorja Zvezdana Martića, ki v filmu sporoča, da so Kajuhove pesmi ljubezni in upora še vedno žive in pomembne tudi sto let po njegovem rojstvu. Avtor filma Zvezdan Martić je pred premiero filma na TV SLO 1 povedal: »Gre za moj daleč najbolj čustven dokumentarni film. Pa ne samo zaradi Kajuhove tragične življenjske usode. Ob vsaki pesmi in vsakem človeku, ki je govoril o njem ali recitiral njegove pesmi, je imel kdo izmed nas solzo v očesu. Najbolj pa sem zadovoljen, da sem pridobil zaupanje hčerk Brine in Silve. Tako blizu Kajuhu nismo bili še nikoli.« V filmu Samo en cvet je predstavljen nastanek Kajuhove pesniške zbirke Pesmi, edine, ki je izšla za njegovega kratkega življenja. Medtem ko je bil v partizanih vodja kulturniške skupine XIV. divizije, je v nemogočih razmerah sredi notranjskih gozdov nastala zbirka, ki jo je Kajuh narekoval po spominu. V filmu se prepletata dve rdeči niti; Kajuhova partizanska zgodba in zgodba o skupini mladih na pohodu po poteh XIV. divizije. Vizualno gre za menjavo črno-belih fotografij Kajuha in XIV. divizije ter barvnih posnetkov današnje pokrajine ob poti XIV. divizije, po kateri hodi skupina mladih, podobna kulturniški skupini divizije. Podobe znanih krajev se tako prelivajo iz črno-belih v barvne. Kajuhove sanje o lepši prihodnosti, ki vejejo iz številnih njegovih pesmi, se materializirajo ob pomoči mladih na pohodu. Poseben čar dajejo filmu pričevanja zadnjega še živega borca XIV. divizije. Kajuhovo življenje sta zaznamovali dve ženski, velika ljubezen iz obdobja ilegale v Ljubljani Silva in članica kulturniške skupine, soborka Brina. V filmu nastopita hčerki obeh in delita z nami spomine svojih mam na Kajuha. Ker so v njegovem rojstnem kraju Šoštanju leto 2022 posvetili spominu na Kajuha, se v filmu pojavijo številni njegovi sokrajani, ki so vse leto vsako soboto pred Kajuhovim spomenikom recitirali njegove pesmi.
Kaj bi bilo, če bi Hitler zmagal v drugi svetovni vojni? Je bila ta zmaga sploh verjetna? In kaj bi se zgodilo, če bi Hitlerja ubili? V dokumentarni oddaji ekipa strokovnjakov predstavi miselni zgodovinski eksperiment o nacističnem režimu in pokaže, da lahko vprašanje nacistične zmage štejemo za zgodovinsko opozorilo, ki naj služi tudi kot zdravilo proti razočaranju nad demokracijo. WHAT IF HITLER HAD WON THE WAR / WAS WÄRE, WENN ... HITLER DEN KRIEG GEWONNEN HÄTTE? / Nemčija / 2020 / Režija: Alexander Hogh
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 2. del: Po prvih uspehih Mikija Miške se je Disney posvetil svoji naslednji obsedenosti: ustvarjanju prve celovečerne risanke po pravljici Sneguljčica, kar je bilo veliko umetniško in finančno tveganje. Animacijo je hotel dvigniti na raven igranih filmov. Njegov perfekcionizem je podaljševal snemanje, vendar se je tveganje izplačalo. Film Sneguljčica in sedem palčkov je v prvem letu zaslužil 8 milijonov dolarjev – kar bi bilo danes več kot 100 milijonov dolarjev. Walt Disney je razvijal načrte za Bambija, Ostržka in Fantazijo, film, ki ga je najbolj navduševal. Zaradi treh velikih produkcij je studio skoraj podvojil število redno zaposlenih in Disney je zgradil nove sanjske prostore v Burbanku. Občinstvo in kritiki so hvalili Ostržka, prodaja vstopnic pa je zastala. Poleg vsega si kritiki glede Fantazije niso bili enotni in film je doživel finančni polom. Do leta 1940 je Ceh filmskih risarjev prodrl v vse studie razen Disneyjevega. Prepričan, da ima pravico voditi svoje podjetje, kot se mu zdi primerno, se je Disney odtujil od delavcev, ki so v veliki večini izglasovali stavko. 29. maja 1941 se je moral Disney peljati mimo več kot 200 stavkajočih, med katerimi so bili nekateri njegovi najbolj zaupanja vredni risarji. Bil je presenečen in jezen, počutil se je izdanega. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
V dokumentarni seriji zgodovinarji in arheologi v sodelovanju z drugimi znanstveniki razkrivajo, kako so na vzpone in padce starodavnih civilizacij – od bronaste dobe do zatona Rimskega cesarstva – vplivale spremembe podnebja in naravnega okolja pa izbruhi ognjenikov in pojavi epidemij. Do novih spoznanj jih vodi tudi proučevanje ostankov starodavnih delcev onesnaženja, ujetih v arktičnem ledu, pa cvetnega prahu, planktona in človeškega DNK-ja. Serijo bogatijo še prepričljiva grafika in igrani prizori. 1. del: Konec bronaste dobe Zgodovinarje je dolgo begal skrivnostni propad skoraj vseh sredozemskih civilizacij ob koncu bronaste dobe pred 3000 leti. Pravi razlog pa nam bodo razkrili podatki, ki so jih zbrali klimatologi. Cvetni prah z jezerskih usedlin, plankton z morskega dna in stalagmiti, ki so nastajali stoletja – vse to kaže na obdobje hitre ohladitve podnebja, ki so ji sledila stoletja suše. THE SECRETS TO CIVILIZATION / Velika Britanija / 2021
Dokumentarna oddaja Vojskovanje brez nadzora nam predstavi skrb vzbujajoč svet avtonomnega orožja in orožja, s katerim bo upravljala umetna inteligenca. Najprej je človeštvo izumilo smodnik, potem atomsko bombo, toda končna odločitev o uporabi orožja je bila do zdaj v rokah človeka. Zdaj smo se znašli na pragu dramatičnega stopnjevanja oboroženih spopadov, v katere utegne človek poseči šele takrat, ko bo že prepozno. FLASH WARS: AUTONOMOUS WEAPONS, AI AND THE FUTURE OF ARMED CONFLICT / Avstrija, Nemčija / 2023 / Režija: Daniel Andrew Wunderer
Ustava ZDA obljublja večrasno demokracijo in enakost spolov, a ameriška družba je vse bolj razklana. V dokumentarcu analitiki razločno pojasnijo izvor današnjih ameriških kriz v zgodovini države, pronicljivo in duhovito kritiko družbe pa ponujajo tudi dela karikaturistke pri Washington Postu in Pulitzerjeve nagrajenke Ann Telnaes. Dokumentarna oddaja postavlja pod vprašaj prepričanje, da je ameriška demokracija večna, nepremagljiva in da ji še tako skrajni politični nazori ne morejo do živega. Nastopajoči analitiki, poznavalci politične zgodovine Združenih držav Amerike, opozarjajo, da to ne drži: dokaz je dejstvo, da je v južnih zveznih državah vse do leta 1965 vladal pravcati apartheid, rasno razločevanje, ki ga ni mogoče opisati kot demokratičnega. Zato se mnogi bojijo, da tudi sedanja razklanost ameriške družbe ne vodi drugam kot v nasilno, avtoritarno državo. DEMOCRACY UNDER SIEGE / Belgija, Luksemburg, Nemčija, Francija / 2024 / Režija: Laura Nix
Neveljaven email naslov