Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osem odstotkov kopnega ali devet milijonov kvadratnih kilometrov na Zemlji prekrivajo travišča. V Sloveniji je travniške površine izoblikoval človek z izsekavanjem gozda. Danes so to življenjska okolja z neverjetno pestrostjo. Na enem samem kvadratnem metru 80 različnih rastlinskih in živalskih vrst.
Praznovanje novega leta je največji kitajski praznik in povzroči največjo selitev naroda na svetu. Z najstarejšo civilizacijo sveta bomo vstopili v leto opice, spoznali nenavadne običaje in obiskali kraje stran od običajnih turističnih poti – od zgodovinske province Anhui do izoliranih krajev na meji z Mongolijo.
Ko se začne nek posnetek, fotografija, ali samo stavek po svetovnem spletu širiti z neverjetno hitrostjo, nenadzorovano in sam od sebe, pravimo, da je ta postal viralen. To se lahko zgodi povsem po naključju, lahko pa za viralno vsebino stoji veliko dela, znanja in denarja. Zmagovalno formulo, ki bi nas izstrelila med spletne zvezde, iščemo v oddaji Na kratko. Pri tem nam pomagajo Klemen Slakonja, Nik Škrlec, Dan Podjed in Matej Špehar.
Najtežja tekaška preizkušnja na svetu Špartatlon vsako leto privabi tekače z vsega sveta, da se preizkusijo na 246 kilometrov dolgi poti. Po zapisih grškega zgodovinarja Herodota je tolikšno razdaljo od Aten do Šparte leta 490 let pr.n.št. v dveh dneh pretekel tudi grški sel Fejdipid, legendarno zgodbo pa so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja obudili pripadniki angleškega kraljevega letalstva. Septembra 2021 je bilo na štartu pod atensko Akropolo kar pet Slovencev (Mirko Bogomir Miklič, Tomaž Kališnik, Luka Videtič, Boštjan Schönlieb, Domen Kozjek). Nekateri so se po progi podali prvič, drugi so se z njo že bolj ali manj uspešno spopadli. Na dolgi poti, ki jo dodatno otežujejo še časovni limiti, razgibana pokrajina in vzpon na 1100 metrov visok prelaz Sangas, tekači spoznavajo, da lahko moč za premagovanje individualnih težav črpajo tudi iz ekipe. Dokumentarni film Ekipa, Špartatlon 2021 zaokrožuje trilogijo špartatlonskih podvigov, ki se je pred desetimi leti pričela z zgodbo Ruth Podgornik Reš in filmom Ruth 246,8, po njenih tragični smrti pa nadaljevala s sinom Mihom in dokumentarcem Krog. Dokumentarni film je nastal v produkciji RTV Slovenija. Avtorica Irena Bedrač, snemalca Danilo Plazovnik in Borut Krois, montažer Igor Purnat.
Japonski režiser Akira Kurosawa je leta 1950 posnel film Rašomon. Z njim je japonsko kinematografijo približal širši svetovni javnosti in predstavil nov način pripovedovanja. V filmu Rašomon spremljamo zgodbo v zgodbi. V Rašomon, razpadajoča vrata v cesarsko mesto, se pred dežjem zatečejo trije posamezniki, tudi drvar, ki začne pripovedovati zgodbo o samurajevem truplu, ki ga je našel v bambusovem gozdu. Stvarnih dokazov o tem, kaj se je zgodilo, ni. Obstajajo pa štirje pričevalci, od katerih vsak pove svojo različico zgodbe. Pojav, v katerem več ljudi isti dogodek opisuje na različne, pogosto nasprotujoče si načine, tako danes imenujemo Rašomonov učinek. Resnica postane nedosegljiva, pričevanja in spomini pa nezanesljivi.
Umetnostni zgodovinar dr. Milček Komelj v filmu Otoki svetlobe potuje skozi izbrana poglavja likovne umetnosti in tudi lastnega življenja. Njegovo potovanje, razmišljanje in doživljanje ne poteka v ravni črti, temveč kakor morsko valovanje ustvarja ritmično gibanje, tako se ves čas približuje in odmika gledalcu. Srečuje se z umetninami in umetniki, s prostorom in časom, z otroštvom … Je pesnik, ki strastno ljubi umetnost in njeno skrivnostno lepoto, v notranjem svetu pa ga žene k vedno novim obzorjem, zato je izjemen ne le v slovenskem prostoru. Od daleč ga v filmu spremlja občutljivi opazovalec, njegov sin dr. Miklavž Komelj, ki očetu ves čas prihaja naproti.
Covid-19 ne izbira. To so na lastni koži izkusili že mnogi Slovenci in Slovenke. Pretresljive zgodbe posameznikov, ki so preboleli to bolezen in še vedno čutijo njene posledice, je v filmu Covid-19, zgodbe prebolevnikov subtilno odstrl režiser Mitja Okorn. Pričevanja prebolevnikov so ga prepričala, da se je po koncu snemanja tudi sam odločil za cepljenje, ki je edini in hkrati najpreprostejši način, da ustavimo epidemijo. Toda zgodbe posameznikov mu še vedno niso dale miru. V filmu je bilo namreč nemogoče zajeti vse dolge pogovore, ki jih je Okorn opravil s prebolevniki. Zato so nastali še kratki filmi in v njih vas čaka le po ena zgodba. Morda bo ravno ta tista ključna, tista, ki bo prepričala še neprepričane.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Beaumarchaisova Figarova svatba slovi kot najbolj revolucionarna komedija, ki je s svojimi svobodomiselnimi idejami celo navdahnila francosko revolucijo. Toda v današnjem kontekstu lahko Ta veseli dan beremo drugače, tudi v duhu gibanja #metoo. Ta veseli dan ali Matiček se ženi je gledališka igra Antona Tomaža Linharta in je priredba Beaumarchaisove satire Figarova svatba. Linhartova veseloigra je v knjigi izšla leta 1790, cenzura pa je bila premočna, da bi dovolila tudi uprizoritev na odru, zato je bilo delo uprizorjeno šele leta 1848, po Marčevski revoluciji, v Novem mestu. Beaumarchaisova Figarova svatba slovi kot najbolj revolucionarna komedija, ki je s svojimi svobodomiselnimi idejami celo navdahnila francosko revolucijo. Toda v današnjem kontekstu pretirane politične korektnosti lahko Ta veseli dan beremo drugače, tudi v duhu gibanja #metoo, o čemer smo se pogovarjali z asistentko režije izvedbe v Drami Mašo Pelko, glede zapleta s podvezico pa smo se pozanimali tudi pri načrtovalki porok, obenem pa prisrčen zaključek te oddaje iz serije 50 knjig posneli kar v Blejskem srčku.
Covid-19 ne izbira. To so na lastni koži izkusili že mnogi Slovenci in Slovenke. Pretresljive zgodbe posameznikov, ki so preboleli to bolezen in še vedno čutijo njene posledice, je v filmu Covid-19, zgodbe prebolevnikov subtilno odstrl režiser Mitja Okorn. Pričevanja prebolevnikov so ga prepričala, da se je po koncu snemanja tudi sam odločil za cepljenje, ki je edini in hkrati najpreprostejši način, da ustavimo epidemijo. Toda zgodbe posameznikov mu še vedno niso dale miru. V filmu je bilo namreč nemogoče zajeti vse dolge pogovore, ki jih je Okorn opravil s prebolevniki. Zato so nastali še kratki filmi in v njih vas čaka le po ena zgodba. Morda bo ravno ta tista ključna, tista, ki bo prepričala še neprepričane.
'Kadar napoči tisti dan, bo prerojeni narod pobral iz blata pohojeno ubogo krizantemo, očistil jo bo ter jo shranil s hvaležnim spoštovanjem za spomin na grenko lepo preteklost.' Tako je zapisal Ivan Cankar v znamenitem delu Bela krizantema, ki je postalo simbol trpljenja slovenskega naroda. V dokumentarcu Bela krizantema pa so strnjena dogajanja zadnjih let pred osamosvojitvijo, ki so Slovence prisilila, da so zasnovali svojo državo in se poslovili od Jugoslavije, ki je vse bolj postajala njihova ječa. Slovencem se je v nekaj letih odvila zgodovina, čas mitingov, strahu in groženj, čas maratonskih protislovenskih sestankov in beograjskih načrtov, kako v Sloveniji preprečiti demokratične procese. Bela krizantema je tako čas sanj in še ne povsem čas streznitve, je dokument nastanka nove svetovne države Slovenije, ko se je Slovencem izpolnil sen, da bi imeli svojo državo, da bi bili gospodarji na svoji zemlji in bi sebi sami vladali. Bela krizantema je dokumentarec, nastal leta 1991, ko smo bili ponosni, da je prav naš rod prispeval in doživel ta zgodovinski trenutek, ko so se nam izpolnile sanje, ki so jih sanjali mnogi rodovi. ...
Odkar je na svetu človek, obstajajo govorice, laži in manipulacije. In obstaja tudi človekova želja po spoznavanju resnice. Toda ali lahko danes sploh še govorimo o eni sami resnici? Zdi se namreč, da vse prej kot preverjenim dejstvom danes verjamemo mnenjem najglasnejših posameznikov. O tem, kaj še pomeni postresničnost, ki naj bi zaznamovala današnji čas, pa v oddaji Na kratko!
Covid-19 ne izbira. To so na lastni koži izkusili že mnogi Slovenci in Slovenke. Pretresljive zgodbe posameznikov, ki so preboleli to bolezen in še vedno čutijo njene posledice, je v filmu Covid-19, zgodbe prebolevnikov subtilno odstrl režiser Mitja Okorn. Pričevanja prebolevnikov so ga prepričala, da se je po koncu snemanja tudi sam odločil za cepljenje, ki je edini in hkrati najpreprostejši način, da ustavimo epidemijo. Toda zgodbe posameznikov mu še vedno niso dale miru. V filmu je bilo namreč nemogoče zajeti vse dolge pogovore, ki jih je Okorn opravil s prebolevniki. Zato so nastali še kratki filmi in v njih vas čaka le po ena zgodba. Morda bo ravno ta tista ključna, tista, ki bo prepričala še neprepričane.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je konstituirala kot narod, ki nas je skratka napisala. Nas je napisal Dane Zajc, katerega pesmi so komunisti med drugim označili za "konkretno negacijo NOB"? Razlogi za to, da je ena prelomnih knjig slovenske literature 20. stoletja leta 1958 izšla v samozaložbi, so bili “ideološke, politične, tipično kranjsko zagovedne” narave, je povedal Dane Zajc o svoji prvi zbirki Požgana trava. Pesem Jalova setev so v ideološki komisiji CK ZKS razglasili za konkretno negacijo NOB in povojne založniške strukture so pokazale svojo moč. “Mislim, da je bilo v tistih časih mnogo slovenskih umetnikov ovaduhov in da je vsak drugi slovenski umetnik izobraževal policijo ..., tako da je morala biti policija umetniško najbolj izobražena ustanova na Slovenskem,« je kasneje povedal Zajc, ki je bil leta 1951 tudi zaprt zaradi političnih stališč. Služboval je v knjižnici, igrali in recitirali po so ga po vsej Sloveniji in v tujini. O tem, kako sta to počela ob glasbi, nam je na Sv. Trojici nad Domžalami povedal igralec Janez Škof, o literarnem pomenu zbirke je spregovoril urednik Aljoša Harlamov, da pa je Zajc res eden največjih, priča tudi izjava Nobelovca Josifa Brodskega: »Jaz sem mali pesnik vélikega naroda, Dane Zajc pa je véliki pesnik malega naroda.«
V tokratni oddaji Osvežilna fronta vas bodo ustvarjalci pripravili na eno največjih prelomnic v življenju, na polnoletnost. Med drugim bodo iskali odgovore na vprašanje, kaj lahko končno v življenju počnemo, ko dopolnimo osemnajst let, zbrali pa so tudi uporabne namige za organizacijo epske žurke za osemnajsti rojstni dan.
Murska republika je bila leta 1919 6-dnevna oblast ljudstva na ozemlju Prekmurja, ki je temeljila na idejah ruske oktobrske revolucije. Ustanovljena je bila 29. maja 1919 ob 11.30 v Murski Soboti. Njen voditelj je bil Vilmoš Tkalec. Ob koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-ogrske monarhije so se na novo začrtovale tudi meddržavne meje, saj je na njenih razvalinah nastala vrsta novih držav. Vsem je bolj ali manj znan položaj na Štajerskem in na Koroškem, italijanska zasedba Primorske, manj znani pa so dogodki v Prekmurju. Dokumentarec skuša osvetliti dogodke pred 95 leti, ko je Vilmoš Tkalec po vzoru oktobrske revolucije v Rusiji razglasil prvo »socialistično« republiko na ozemlju današnje Slovenije. Murska republika je trajala 6 dni, končal jo je vojaški poseg madžarske vojske.
Vladimir Kavčič je zapustil obsežen literarni opis, v katerem izstopa roman Zapisnik s tematiko do takrat zamolčanih dachauskih procesov. Vladimir Kavčič se je leta 1973 – ob izidu romana Zapisnik – znašel v središču politične afere, zaradi katere tistega leta ni dobil Prešernove nagrade, čeprav je bil zanjo že predlagan. Z najvišjih mest so zahtevali, da odstopi z vseh javnih funkcij, bil je v sodni preiskavi in pod udbovskim nadzorom. Pritiski so bili navzven nevidni, a so imeli konkretne posledice. Njegove knjige niso smele izhajati v prevodih, preprečili so prevode v francoščino, italijanščino in nemščino, ni smel v tujino in podobno. Prešernovo nagrado je sicer dobil pet let kasneje za zgodovinski roman o tolminskih puntih Pustota, grenkoba pa je ostala. O dogodkih v zvezi z Zapisnikom in o svojem moralnem credu, ki ga je temeljno zaznamoval kot pisatelja, v dokumentarnem filmu pripoveduje Vladimir Kavčič sam v različnih pogovorih, njegova soproga Barbara Brecelj, njegovi sodobniki in sopotniki. Scenarist in režiser filma je Slavko Hren.
Bodi to, kar si, bodi zvest samemu sebi, bodi avtentičen in uspeh ne bo izostal… Pa je to res? Kaj sploh pomeni biti avtentičen in kako biti avtentičen v svetu, v katerem je avtentičnost praktično predpisana? Avtentičnost iščemo tudi v oddaji Na kratko.
Vesolje merimo z Zemlje in z različnimi sondami, ki smo jih poslali v vesolje. Leta 1972 je NASA v vesolje poslala vesoljsko sondo Pionir 10. To je bila prva sonda, ki je uspešno prepotovala asteroidni pas med Marsom in Jupitrom ter dosegla zunanje planete. Znanstveniki menijo, da naše vesolje v premeru meri okoli 93 milijard svetlobnih let in da je celotno vesolje 250-krat večje od vidnega. Kako to vedo in kako merijo razdalje v vesolju? Kaj vse vpliva na posnetke vesolja z Zemlje in koliko posnetkov je potrebnih za verodostojno sliko nekega območja?
V filmu odkrivamo življenje in konec, nevreden velikega pisatelja, umetnika, Kurenta, Ivana Cankarja. Ko se oglasi njegov genij, so ljudje preprosto očarani. Film nam skozi pripovedko Kurent prikaže bistvene elemente Cankarjeve literature. Zgodbo o njegovem delu in življenju nam pripovedujejo poznavalci izjemnega opusa osrednjega slovenskega pisatelja. Posebnost filma so tudi animirane sekvence, ki prikazujejo čas pred I. svetovno vojno in takoj po njej, ko se pisateljevo razburkano življenje tudi konča, njegova smrt pa še vedno ostaja nepojasnjena. Dokumentarna filmska pripoved je nastala na podlagi scenarija Matjaža Pikala, režiser pa je avtor sicer številnih dokumentarnih filmov Dušan Moravec.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Napisale pa so nas tudi revije - je bilo naključje ali predestinacija, da je bila prav 57. številka Nove revije usodna za Slovenstvo? Leta 1987 je bil zgodovinski trenutek zrel: Ronald Reagan v Berlinu pozove Mihaila Gorbačova, naj “zruši ta zid”, skupina intelektualcev okoli Nove revije pa se odloči zastaviti Prispevke za slovenski nacionalni program. Jugoslavija, katere del je bila tedaj tudi Slovenija, se je pogrezala v gospodarsko agonijo, v južnih republikah so vse bolj krepile zahteve po unitarizaciji in centralizaciji, in zato so se napredni slovenski intelektualci zavzeli za spoštovanje pravice do samoodločbe in do konstituiranja državnosti, njihova razmišljanja pa so ponudila programske smernice slovenske osamosvojitve. Kako so s tem za vedno spremenili način razumevanja vloge intelektualcev v družbi, nam je povedal pesnik in esejist Niko Grafenauer, tedanji glavni urednik Nove revije. S 57. številko pa ni prvič, da se Slovenci soočimo s številko 57 (in s književnimi revijami s pridahom disidentstva nasploh), saj je pred tem izhajala revija z imenom 57, o kateri je spregovoril pesnik Veno Taufer. Radi pa smo imeli tudi cigarete znamke Filter 57, pri čemer se sprašujemo, ali so imele tudi te narodnobudniško sporočilo?
Neveljaven email naslov