Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tone Škarja je starosta slovenskega alpinizma. S svojo jasno vizijo, odločnostjo in organizacijsko sposobnostjo je pripeljal slovenske alpiniste v svetovni vrh. V filmu Tone Škarja podoživlja svojo plezalno pot od odličnega mladega skalnega plezalca do legendarnega vodje slovenskih himalajskih odprav. Skozi njegove spomine, ki jih vidimo z arhivskimi posnetki z odprav, med katerimi je na prvem mestu odprava na Everest iz leta 1979, skozi Tonetov obisk njegovih nepalskih prijateljev, doživimo osebni razvoj Toneta Škarje. Toneta so v življenju spremljali veliki uspehi, pa tudi afere in smrti alpinističnih tovarišev. Razvoj slovenskega alpinizma in himalajizma pa je tekel svojo pot, včasih z velikim Tonetovim vplivom, včasih brez. Skozi anekdote spoznamo, kako se je odražal prehod iz socializma v kapitalizem pri odpravarstvu. Čeprav v dobrobit slovenskega gorništva že desetletja deluje kot organizator in podpornik slovenskih odprav v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, pa je po duši plezalec, ki svoje intimne ambicije kljub zrelim letom še vedno uresničuje v strmih skalnih stenah ter gornik, ki zahaja pod nepalske vršake. Tone je hkrati kronist in pisatelj, ki se v Nepal zateče tudi zato, da na papir prelije svoje spomine, misli.
Pametne tovarne, pametne hiše, samovozeči avtomobili, roboti v vsakdanjem življenju, življenje na drugih planetih ... O vsem tem smo še do nedavnega zgolj brali v znanstvenofantastični literaturi, danes pa postaja sestavni del našega vsakdanjega življenja. In kaj vse nas še čaka? S katerimi tehnologijami bo naša prihodnost še zaznamovana? Več v oddaji Na kratko.
Živali lahko zavohajo hrano, nevarnost, drugo žival, pa tudi naša čustva, razstrelivo in bolezni, kot sta rak in covid-19. Voh je v živalskem svetu največkrat najpomembnejši čut. Kaj pa pri človeku? Zakaj lahko izgubimo voh, če se okužimo z novim koronavirusom? Zakaj in kako se je voh sploh razvil? Voh naj bi tudi človeku pomagal najti najprimernejšega partnerja za nadaljevanje vrste. A naravni telesni vonj poskušamo dandanes prikriti z mili, dezodoranti in parfumi. Kako pomemben je voh za sodobnega človeka?
Jožko Rutar in Jerca Jerič spregovorita o prigodah, ki se zgodijo med delom filmskega producenta. Na kaj mora pri delu paziti producent, kakšen tip osebnosti je najboljši za producenta? režija: Peter Bizjak, fotografija: Tristan Dragan, montaža: Kristian Božak Kavčič
Ljubljana ima mestni park, ki ji ga lahko zavida marsikatero veliko mesto. To ni le vsem znani park Tivoli, ki vsakič znova očara s svojo vrtno umetnostjo in krajinskimi parkovnimi ureditvami. V zaledju Tivolija sta še gozdnati Rožnik in Šišenski hrib, oba z mnogimi očem skritimi naravnimi dragocenostmi. Gozd, ki v tem krajinskem parku prevladuje, je neprecenljivo zeleno osrčje mesta. Omogoča sprostitev, rekreacijo in je hkrati tudi prostor za spoznavanje in zbližanje z naravo. Tivoli z raznolikimi parkovnimi območji, kot sta športni in zgodovinski del parka ter območji ob ribniku in Koseškem bajerju, nas neopazno in na kar najbolj naraven način zvabi v svoje gozdno zaledje. Njegovo zahodno stran obrobljajo še ohranjeni mokrotni in polsuhi travniki s svojo pomladansko cvetano, ki privablja raznolik žuželčji rod. Sprehod po krajinskem parku sredi mesta je doživetje v vsakem letnem času, spomladi in poleti pa se odkrije v največji pestrosti.
Petra in David se imata rada, a predolgo časa na enak način, zato nista opazila, kdaj sta v odnosu izgubila ljubezen. Petra in David se ukvarjata s tem, kar imata in ne s tem, kar sta. Ujeta v hiter ritem sodobnega življenja, ne vidita več svoje vloge kot ženska in moški. Ker po sedmih letih skupnega življenja ne želita odnehati brez truda, poiščeta pomoč terapevta. Kaj pomeni biti moški in kaj ženska v današnjem času, razkriva dokumentarni film Med spoloma. Ali res moški postajajo vse bolj feminilni, je za to, prosto po Boštjanu M. Zupančiču, kriva koncentracija pesticidov v okolju, ali je kriv feminizem, ki je podivjal in pripeljal do tega, da je vse več žensk samskih in nesrečnih, so sodobni moški res kastrirani in ali res kromosom y izginja? Dokumentarec Med spoloma odpira vprašanja o novih vlogah moškega in ženskega spola in nas vodi do ključnega vprašanja, kaj je vloga in namen človeka. Scenarij in režija: Špela Kuclar .
2Cellos 2Obraza je tudi v svetu ekskluziven dokumentarni film, ki predstavlja čelista - Slovenca Luko Šulića in Hrvata Stjepana Hauserja, ki kot duo 2Cellos dosegata velike uspehe po vsem svetu. V dokumentarnem filmu želimo prodreti skozi lupino zunanjosti in gledalcem predstaviti tudi njun svet zasebnih trenutkov na Štajerskem in v Istri, ki ostaja skrit očem javnosti. Njuna pripoved se prepleta s posnetki njunih vrhunskih izvedb (tudi s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija) tako klasične kot pop, rokovske in filmske glasbe ter nekaterih njunih prav tako uspešnih videospotov. Celostno režijsko oblikovanje filma Aleš Verbič, scenarij in urednica Danica Dolinar, direktorja fotografije in snemalca Bernard Perme, Jurij Nemec, mojster montaže Andrej Modic, režija Aleš Verbič, Svetlana Dramlić.
Rádoljna je desni pritok Drave iz osrednjega dela Pohorja. Nastane iz več manjših izvirov na severni strani razvodnega hrbta pri smučarskem središču Rogla. Kratek čas teče po razmeroma položni in neizraziti dolini proti severu, a že nekaj nižje vstopi v vse ožjo in strmo dolino. Na obeh straneh jo obdajajo strma gozdnata pobočja, od koder se vanjo stekajo številni kratki potoki. Po nekaj kilometrih toka dobi z desne prvi večji pritok Plesiščico, nato se začne dolina obračati proti severovzhodu. Malo nad Lovrencem vstopi v manjšo dolinsko razširitev in teče ves čas po njenem vzhodnem robu in se pri vasi Ruta izliva v Dravo. Vodni krog te hudourniške reke je skozi čas močno krojil usodo okoliških prebivalcev, zlasti Lovrenca pod Pohorjem, kjer se še danes soočajo z erozijo rečnih bregov. V zgornjem toku, v osrčju gozdov Rogle, pa je izvirna struga uvrščena v območje Nature 2000 in je opredeljena kot naravna vrednota državnega pomena. Tu živijo mnogo živalske ter rastlinske vrste, ki v tem gozdnatem ter hribovitem področju zaokrožujejo vodni krog Radoljne.
»Živimo v svetu, ki ga lahko ponazorimo s staršem, ki ve, da ima njegov otrok rad bombončke, in mu jih ves čas daje,« o informacijskem mehurčku razlaga sociologinja in filozofinja Renata Salecl. V informacijskih mehurčkih, v katere se ujamemo na spletu, dobivamo informacije, ki potrjujejo to, kar že vemo ali v kar verjamemo. To nam daje dober občutek, občutek varnosti, pri čemer zavore popustijo, sproža se več agresivnega vedenja in sovražnega govora do drugih mehurčkov. Zato je pomembno, da »dober starš otroku, čeprav ve, da ima rad bombončke, daje še kaj drugega, četudi otroku to ne bo všeč«.
V dokumentarnem portretu boste lahko videli življensko zgodbo Primorke Anke Makovec, ki je šla s trebuhom za kruhom v Avstralijo. Ustalila se je na otoku Tasmanija, kjer je pred leti skupaj z okoljevarstveniki preprečila, da bi na rekah Gordon in Franklin na Tasmaniji sredi najlepše džungle zgradili hidrocentralo. V filmu pripoveduje tudi o svojih srečanjih z domorodci Aborigini med katerimi je živela dalj časa in sporočala svetu o krivicah, ki se jim godijo. Film sta na Tasmaniji letos spomladi posnela Marjan Šrimpf in Robert Kranvogel.
Miha Jaramaz in Julij Zornik spregovorita o sladkostih oblikovanja filmskega zvoka. Kakšna znanja potrebuje oblikovalec zvoka, na kaj je treba paziti pri oblikovanju zvoka? Pri delu spremljamo oblikovalca zvoka Sama Jurco. režija: Peter Bizjak, fotografija: Tristan Dragan, montaža: Kristian Božak Kavčič
Tako rekoč na sredini slovenske dežele se 1200 metrov visoko vzpenja Kum, očak Posavskega hribovja in markantni razglednik. Na njegovem severnem hrbtu se vse od globoke soteske Save vzpenja po strminah na planotasti svet območje krajinskega parka Kum. Tu se odpira slikovita mozaična kulturna krajina. Njena odlika so ohranjeni gozdovi, po izjemni pestrosti rastlinskih in živalskih sloveča suha in polsuha travišča, kraška oblikovanost površja, podzemlja in vodnih izvirov. Na domačijah ohranjajo travniške sadovnjake, pomemben življenjski prostor ptic in žuželk. Krajinski park so vzeli domačini za svojega in znajo ceniti njegove dragocenosti, med katerimi so visoko v evropskem merilu predvsem izjemna suha travišča.
V 18. stoletju se je v Zgornji Savinjski dolini blizu Gornjega grada razvila znamenita božja pot sv. Frančiška Ksaverja na Stražah, ki so jo poznali po vsej Evropi. Zlasti med evropskim plemstvom se je razširila navada, da so v Radmirje pošiljali dragocena darila, tako so mašna oblačila in posodje darovali kralji in cesarji s francoskega, poljskega, neapeljskega in dunajskega dvora. Po izročilu je cesarica Marija Terezija iz poročne obleke lastnoročno izvezla mašni plašč in ga poslala v Radmirje. V oddaji bomo predstavili zgodovino božje poti in še prav posebej povezavo s cesarico Marijo Terezijo in Habsburžani.
Pes je prva udomačena žival. Analize DNK-ja pri psih kažejo, da je človek njihove prednike začel udomačevati pred približno 15.000 leti, kar je več tisočletij pred drugimi živalmi. Na svetu naj bi živelo med 700 milijoni in milijardo psov, obstaja več kot 450 pasem. Ali so se vse pasme psov razvile iz enega skupnega prednika? Udomačitve živali potekajo tudi v moderni dobi. Obstajajo tri poti udomačevanja živali. Pri kravi, kozi, ovci, kokoši, konju, prašiču, psu in mački nam je uspelo; nosoroga, tigra in zebre pa ne moremo udomačiti. Zakaj ne? Znanstveniki že desetletja poskušajo udomačiti srebrno lisico. Kako so udomačitve živali vplivale na družbo in na same živalske vrste ter kam nas to vodi?
Jurij Moškon in Andrej Nagode spregovorita o izzivih dela filmskega montažerja. Kdo je montažer, kaj je cilj dobre montaže? Med delom v filmski montaži spremljamo Saro Gjergek, Žana Žvižeja in Klemna Golobiča režija: Peter Bizjak, fotografija: Tristan Dragan, montaža: Kristian Božak Kavčič
O praktičnih in umetniških vidikih dela direktorja fotografije spregovorita Mitja Ličen in Marko Brdar. V čem se razlikujeta direktor fotografije in fotograf? Kako postati dober direktor fotografije? Marka Brdarja spremljamo med snemanjem filma Inventura, direktorja fotografije Janeza Stucina pa vidimo med snemanjem filma Jezdeci. režija: Peter Bizjak, fotografija: Tristan Dragan, montaža: Kristian Božak Kavčič
Človek s svojim delovanjem že tisočletja vpliva na naravo. Ta vpliv je v zadnjem času postal tako močan, da negativne posledice ne čutijo samo druga bitja, ampak tudi sam človek. Eden od negativnih pritiskov na naravno okolje je ogljični odtis. Več o njem v seriji Na kratko.
Kar dobrih 25 ton oblačil oz. 12,3 kg na prebivalca smo leta 2019 zavrgli v Sloveniji, je pokazala raziskava o proizvodnji, potrošnji in ravnanju z odpadnimi oblačili, ki je izšla pod okriljem projekta Obleka naredi človeka. Evropsko povprečje je nižje in znaša 11 kg na prebivalca. Kot glavni razlog so anketiranci navedli neuporabnost oblačila.Organizacije, ki se že več let ukvarjajo z okolju in ljudem prijazno modo, opozarjajo na ključne probleme hitre mode – hiperprodukcijo, nizke cene in slabo kakovost oblačil.
Dokumentarno-portretna pripoved o življenju in delu Ludvika Vrečiča, prvega prekmurskega akademskega slikarja. Scenarij sta napisala Brigita Bavčar in Štefan Celec, ki je opravil tudi nalogo režiserja. Film je bil v koprodukciji Zavoda Sončnica in RTV Slovenija realiziran leta 2011 ob umetnikovi 111. obletnici rojstva.
Promenada je meščanska navada sprehajanja in srečevanja na osrednjih mestnih ulicah in trgih, ki je potekala po posebnih pravilih in je povezovala vse sloje prebivalcev. V Mariboru je bila v obdobju med svetovnima vojnama popularna promenada v starem mestnem jedru, po vojni pa se je izoblikovala nova promenada v Mestnem parku. Kakšno je bilo nekdaj družabno življenje v Mariboru in njegova meščanska identiteta nam bodo predstavili gospa Majda Šlajmer Japelj, etnologinja Jerneja Ferlež ter založnik in zbiratelj Primož Premzl.
Neveljaven email naslov