Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nezdrav način življenja in zavedanje o tem, da moramo sami poskrbeti za svoje zdravje in dobro počutje del ljudi pripeljeta v zdravniške ordinacije in lekarne, drugi pa skušajo pomoč za svoje težave poiskati v naravi. Ljudje so od nekdaj nabirali rastline, ki so jim po izkušnjah pripisovali zdravilne lastnosti. Tisti, ki so se temu bolj posvetili, so postali zeliščarji. Ena izmed tistih, ki ima v naši deželi veliko sledilcev, je Mirjam Grilc. Na svoji domačiji pod Krvavcem goji številna zdravilna zelišča, nekatera pa nabira v naravi. Pripravlja čajne mešanice, olja in mazila. Z leti si je nabrala dovolj izkušenj, ki jih je zbrala v več knjigah. Med njenimi najbolj pomembnimi spoznanji pa je tisto, da posamična zdravilna zelišča na različne ljudi ne učinkujejo enako. Zeliščarko Mirjam Grilc bomo spoznali v oddaji, katere scenarist in urednik je Stane Sušnik, režiserka Petra Hauc, snemalec pa Andrej Hefferle.
Serija Novi sosedje pripoveduje zgodbe o ljudeh, ki so iz različnih vzrokov zapustili svoje domove in se skušajo vključiti v novo okolje. Zveza nemških deklet je bil dekliški oddelek Hitlerjeve mladine, mladinskega gibanja nacistične stranke. Sprejemalo je dekleta, starejša od deset let. Bilo je pomemben člen v nacističnih načrtih za oblikovanje novega rodu Nemcev. Eva Sternheim-Peters, zdaj stara 94 let, se je zvezi pridružila pri desetih letih in se povzpela do vodilnega položaja, danes pa svoje berlinsko stanovanje deli s sirskim beguncem Amerjem Kassabom. Vsi v soseski niso tako sprejemajoči. Nenavadni par živi nasproti nemške gostilne, ki jo obiskujejo stalni gostje iz soseske, ki niso naklonjeni muslimanskim prišlekom. Bodo po srečanju z Amerjem začeli razmišljati drugače?
Slovenska zakonodaja termina sovražni govor ne uporablja. Zato pa slovenska ustava prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in razpihovanje sovraštva in nestrpnosti. Podobna dejanja kot kazniva opredeljuje tudi Kazenski zakonik. A če nekaj ni kaznivo, še ne pomeni, da je moralno in družbeno sprejemljivo. Širjenje sovraštva ni nekaj novega, se pa to zaradi digitalnih medijev in družbenih omrežij danes precej hitreje širi kot nekoč. Če spornih izjav in neprimernih objav ne obsodimo, te postanejo nekaj običajnega in sprejemljivega. Več v oddaji Na kratko!
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je konstituirala kot narod, ki nas je skratka napisala. Nas je napisal strah, ki je le druga plat poguma, kot pravi Edvard Kocbek v delu Strah in pogum? Dolga leta je bilo Strah in pogum najmanj znano, pa hkrati najbolj razvpito Kocbekovo delo. Izšlo je leta 1951 in kmalu po izidu priklicalo nase organizirano publiciteto, ki jo je v en glas razglasila za diverzijo zoper vrednote NOB. Kot predstavnik krščanskih socialistov je bil Kocbek v vodstvu OF, po vojni minister v zvezni vladi, po izidu dela Strah in pogum pa je moral odstopiti z vseh funkcij in živel je kot strogo nadzorovani književnik. Nadzorovalo ge je 69 agentov tajne službe, med katerimi so bili tudi njegovi zaupniki ter prijatelji. Strah in pogum je zbirka novel, kjer je v ospredju etično razmišljanje o razliki med človekovim zgodovinskim poslanstvom in njegovo človečnostjo. Urednik Jaroslav Skrušny nam pove, kako je bila knjiga v svoji literarnozgodovinski vrednosti popolnoma zastrta zaradi političnozgodovinske kritike, režiser Sebastjan Horvat nam pojasni, da ne zmoremo "aktivnega Slovenstva", za katerega se je zavzemal Kocbek. Kako pa je v resničnem življenju s tistimi, ki se soočijo z izsiljenimi izbirami med lojalnostjo in osebno etiko, za konec osvetli vojaški psiholog Gregor Jazbec.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je konstituirala kot narod, ki nas je skratka napisala. Nas je napisal Poker Tomaža Šalamuna, ki se je "naveličal svojega plemena in se izselil"? Dve leti po objavi šokantne Dume 64 - šlo je za parodijo Dume Otona Župančiča - ki je Slovence temeljito pretresla, pesniku pa prinesla sodni pregon, je leta 1966 Šalamun izdal svojo prvo zbirko: Poker. In to v samozaložbi. Šalamun, ki je kasneje obveljal za enega največjih slovenskih modernistov, je že v Pokru uporabljal svoj jezik; pesnik in skrbnik Šalamunovega centra Aleš Šteger nam je pojasnil, zakaj je šlo pri tem za pravo revolucijo v smislu poetičnega izrazoslovja. Šalamun se je tudi zares izselil in precej časa preživel v Ameriki, kjer so ga veliko prevajali, medtem ko njegovo pleme zanj ni imelo pravega posluha. Pozneje ga je priznala tudi domovina in v ZDA se je vrnil kot kulturni ataše, postal je član SAZU in vzornik ter kolega številnim literatom. O pokru kot igri se je razgovoril igralec Jonas Žnidaršič in povedal tudi, kaj je rokenrol poezija.
Nekajminutne dokumentarne oddaje s skupnim naslovom Miniature so tudi v svoji drugi sezoni posvečene Ljubljani. Gre za deset zgodb iz bogate in zanimive zgodovine slovenske prestolnice. Zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o stavbah, dogodkih, navadah in ljudeh preteklega časa v Ljubljani. Miniatura: Robovi angeli in tožbe osvetljuje težko, a umetniško izjemno pestro pot Francesca Robbe.
O baletu je avtor Edward Clug zapisal: »Tango je bil rojen na ulicah in jaz ga želim prenesti nazaj na ulice našega otroštva, naših sanj, naših src in želja. Zgodba o nas, ki nosimo tango v sebi.« Nastopajo: Adriana Cioata, Galina Čajka, Klavdija Čerimagić, Marina Krasnova, Pia Mlekuš, Kleopatra Purice, Valentina Turcu, Anton Bogov, Edward Clug, Vadim Vasilij Kuzkin, Sergiu Moga, Aleš Tkalec. Urednica Danica Dolinar, TV-režija Vojko Vidmar.
Predstava Nevarna razmerja v koreografiji Valentine Turcu in Lea Mujića se naslanja na vsebinsko podlago romana Pierra Choderlosa de Laclosa iz 18. stoletja, ki predstavlja kritiko tedanje francoske aristokracije. Po številnih filmskih in gledaliških upodobitvah te vsebine se torej v novem kreativnem zamahu vrača na plesni podij. Avtorja sta plesno kreacijo zasnovala na glasbeno podlago različnih mojstrov baročne glasbe (Georga Friedricha Händla, Johanna Sebastiana Bacha, Antonia Vivaldija, Tomasa Antonia Vitalija idr.). Izjemna koreografska senzualnost, s katero se predajata novim ustvarjalnim procesom, vedno znova išče vitalne povezave med umetnostjo in življenjem. Urednica Danica Dolinar, TV-režija Svetlana Dramlić.
Dokumentarni film o gradnji osrednjega slovenskega kulturnega in kongresnega centra. Cankarjev dom so z največjo intenzivnostjo gradili v letih 1978 – 1980 in ga dejansko zgradili v 30 mesecih. Spomladi leta 1980 so bile v Linhartovi dvorani že prve prireditve. Septembra 1982 so bile končane že vse štiri glavne dvorane, vključno z največjo – Gallusovo. Gradnja je bila v ostrem nasprotju s takratno zvezno zakonodajo. V veliki meri je zato bila ilegalno dejanje, s tem pa tudi dejanje slovenske pokončnosti in upornosti. Pomenila je svojsko uvodno poglavje slovenske osamosvojitve. Dokumentarni film želi predstaviti ta enkratni sočasno arhitekturni, gradbeniški, logistični, organizacijski, finančni in gotovo tudi politični in kulturni podvig, ki je vplival na novejšo zgodovino Slovencev. Film je nastal po scenariju in v režiji Josipa Košute.
Vprašanja o smislu človekovega življenja so zelo stara. Bila so obdobja, ko se je človek o svojem smislu spraševal manj in obdobja, ki so bila prežeta z njegovim iskanjem. Danes so vprašanja smisla življenja zopet v ospredju. Človek je izgubil svojo identiteto, ker se slabše identificira s skupinami ali pa se z njimi identificira pretirano. Enega osnovnih bistev človekovega osmišljanja vidi dr. Vid Pečjak v predajanju kulture naslednjim generacijam. Ta ima moč odpiranja spoznanj – novih in starih. Svet drvi v propad. In človek je tisti, ki lahko propad zaustavi ali pa ga še hitreje približa. Dr. Pečjak vidi rešitev v izgradnji nove etike, v kateri človek ne bo več zgolj grabežljivo bitje, ki hlepi po vse večji moči in oblasti. Portret dr. Vida Pečjaka Scenaristka: Nuša Ekar Režiser: Božo Grlj Snemalec: Artur Rutar
V dokumentarni oddaji bomo Simfonični orkester RTV Slovenija spremljali ob njegovi 60-letnici na uspešni turneji po Nemčiji, Belgiji in Nizozemski. Kako se dogovorijo za tako turnejo? Kakšno je življenje simfoničnega orkestra na turneji? Kakšne odgovornosti, napore pa tudi umetniške užitke prinaša? Kakšna je organizacija take turneje? V oddaji razkrivamo tudi tiste strani potovanja in nastopanja, ki ostajajo skrite očem poslušalcev v koncertni dvorani. V tednu dni so Simfoniki pod taktirko odličnega Daniela Raiskina in z gostujočim vrhunskim solistom, violinistom Vadimom Gluzmanom, navdušili občinstvo v koncertnih dvoranah v Wittnu, Antwerpnu, Eindhovnu, Mulheimu an der Ruhr in Villingen-Schweningenu. Direktor fotografije filma je Jure Nemec, tonski mojster Aleš Koman, montažer Miloš Miloševič, scenaristka, režiserka in urednica pa Danica Dolinar.
Serija Novi sosedje pripoveduje zgodbe o ljudeh, ki so iz različnih vzrokov zapustili svoje domove in se skušajo vključiti v novo okolje. Sutera leži ob vznožju gričev, v njej pa danes živi le okoli tisoč ljudi, predvsem starejših. Življenje tam je težko, saj ni veliko možnosti za zaposlitev. Kot številna mesta na Siciliji je tudi Sutera za ljudi, ki prihajajo iz Afrike, vstopna točka v Evropo. Leta 2013 je prefektura na Siciliji po hudi tragediji župana Sutere zaprosila za pokop 400 žrtev brodoloma ladje, na kateri so bili migranti. Vendar na pokopališču v Suteri ni bilo dovolj prostora, zato se je župan odločil, da bo mesto raje pomagalo preživelim. Sutera je za preživele brodolomce postala nov dom. Italijanska televizija RAI je posnela zelo oseben in ganljiv dokumentarni film o Johnu in njegovi družini, ki je prišla iz Nigerije, ter njihovem sosedu Francu. Krhki odnosi med njimi razkrivajo, da je spoznavanje vedno prvi korak za premagovanje predsodkov.
Glasba: Ludwig Minkus Koreograf in režiser: Dinko Bogdanić Vsebinska podlaga za balet je Cervantesova zgodba o Don Kihotu in njegovem oprodi Sanču Pansi, ki je navdihnila že številne koreografe, najpomembnejša pa je postavitev koreografa Mauricea Petipaja, ki je doživela premiero leta 1869 v Moskvi. Koreograf Dinko Bogdanić je v postavitvi ostal zvest tako skladatelju Minkusu kot koreografu Petipaju. Don Kihot ni zgolj komična figura, ampak tudi spoštovanja vreden človek, je romantik, ki potuje skozi balet in išče svoj nedosegljivi in večni ideal, ki ga pooseblja Dulcineja. Ob tem se dogaja ljubezenska zgodba med Kitri in Basilom ... V glavnih vlogah plešejo Tomaž Rode, Rita Pollacchi, Regina Križaj Babačić, Iuliuan Ermalai, Ana Klašnja, Lukas Zuschlag. Urednica Danica Dolinar, TV-režija Vojko Vidmar.
Najuspešnejši balet vseh časov - Labodje jezero skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega bodo v koreografiji in režiji Viktorja Litvinova zaplesali solisti in ansambel baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Za razkošno sceno in pravljično lepe kostume je poskrbela Marija Levitska. V znameniti dvojni vlogi Odette/Odile je nastopila večkrat nagrajena primabalerina Alenka Ribič Laufer, princa Siegfrieda je odplesal Anton Bogov. Urednica Danica Dolinar, TV-režija Vojko Vidmar.
Parkinsonova bolezen v sodobni družbi zahteva vse večji davek, učinkovitega in varnega zdravila zanjo pa za zdaj še ni. Avtorji dokumentarne oddaje v dveh delih so več let sledili znanstvenikom in bolnikom, ki so se prostovoljno odločili za zahteven nevrokirurški poseg. Ta jim je omogočil vbrizgavanje novega zdravila neposredno v možgane. Kakšne rezultate je prinesel ta način zdravljenja? 2. del V drugem delu večletnega preizkušanja zdravila proti Parkinsonovi bolezni je vseh 42 prostovoljcev po katetrih, vsajenih naravnost v možgane, dobivalo zdravilno učinkovino GDNF, ki je nekaterim prinesla veliko olajšanje, drugim pa poslabšanje stanja in razočaranje. Kljub temu je raziskava zdravnikom in bolnikom vlila novo upanje. Vendar so doživeli hladno prho, ko se je farmacevtski velikan Pfizer odločil, da ne bo podprl nadaljnjega preizkušanja zdravila.
Skoraj natanko 111 let, kar je izšla v tiskani knjigi in bila nato dober teden pozneje, 21. decembra 1907, tudi krstno uprizorjena v ljubljanski Drami, se bomo v prvi oddaji iz cikla 50 knjig posvetili Cankarjevi “hudobni farsi”. Tako vsaj jo je označil sogovornik v oddaji, dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič, pa tudi Cankar sam je v pismu založniku pravil: “Stvar je največja hudobija, kar sem jih kdaj napisal.“ Oddaje 50 knjig so poziv k bralni drznosti - v tokratni oddaji pa tudi poziv k odkrivanju novih okusov: sogovornik v oddaji Boštjan Napotnik Napo bo osvetlil nenavadno vzporednico, ki jo vidi - med Cankarjem in vampi. Obeta se torej pravo literarno pohujšanje. voditelj: Luka Novak, režija: Darko Sinko, scenarij: Valentina Smej Novak, Luka Novak
Parkinsonova bolezen v sodobni družbi zahteva vse večji davek, učinkovitega in varnega zdravila zanjo pa za zdaj še ni. Avtorji dokumentarne oddaje v dveh delih so več let sledili znanstvenikom in bolnikom, ki so se prostovoljno odločili za zahteven nevrokirurški poseg. Ta jim je omogočil vbrizgavanje novega zdravila neposredno v možgane. Kakšne rezultate je prinesel ta način zdravljenja? 1. del Leta 2012 so v Bristolu na 42 prostovoljcih začeli preizkušati novo zdravilo proti Parkinsonovi bolezni. Ustvarjalci filma so šest let s kamero spremljali bolnike, ki so morali najprej prestati zapleteno operacijo: v možgane so jim vstavili katetre, po katerih je polovica prejemala pravo zdravilo, druga polovica pa placebo. Z rednimi kontrolami so ugotovili, da se je nekaterim stanje dramatično izboljšalo, pri drugih pa sprememb ni bilo. Zaradi placeba ali neučinkovitosti zdravila? Na odgovor so morali počakati vse do konca raziskave.
Portretno osvetljene poteze ustvarjalca, ki je več desetletij oblikoval slovenski in evropski gledališki prostor ter čas - Tomaža Pandurja. Dokumentarni film je zastavljen kot portret gledališkega ustvarjalca na eni in razmišljujočega, občutljivega človeka na drugi strani. Že kot mlad režiser je Pandur s strastnim prepričanjem v ritualno moč gledališča kot svetišča umetnosti zaznamoval domači gledališki prostor, zadnjih nekaj let pa se uspešno uveljavlja v tujini. Gledališka pot ga je vodila od gimnazijske gledališke skupine Tespisov voz v rodnem Mariboru do njegove prve, danes kultne predstave Šeherezada v Mladinskem gledališču Ljubljana, nato pa prek uspešnega mariborskega obdobja, ko je vodil gledališče tudi kot umetniški direktor, do prestopa v evropski gledališki prostor. Osrednji del dokumentarne pripovedi temelji na predstavi Barocco, ki jo je premierno predstavil madridskemu občinstvu.
Radijska učilnica bo tako tokrat ponudila razlago vprašanja o kotnih funkcijah. Marsikateri dijak tretjega letnika se je srečal s težavami pri tej snovi. Za dodatno razlago je med šolanjem na daljavo prosila tudi dijakinja Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo Pia Kladnik. Odgovore sta v pogovoru pripravila Aleš Ogrin in profesorica matematike na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana Deja Kačič.
Julij je mlad nadobuden gornik, ki si želi svoje znanje gorništva nadgraditi v alpinizmu. Pod mentorstvom vrhunskega alpinista, izkušenega strokovnega učitelja in vodnika po visokogorju, Andreja Štremflja, se po intenzivnem teoretičnem in praktičnem usposabljanju, odpravi na alpinistični vzpon preko Triglavske severne stene. Med njunim vzponom se na preizkus postavi varnost, adrenalin, vztrajnost, strah, osredotočenost in navsezadnje tudi partnersko zaupanje, ki med alpinistoma zgradi posebno Navezo.
Neveljaven email naslov