Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dokumentarni film o gradnji osrednjega slovenskega kulturnega in kongresnega centra. Cankarjev dom so z največjo intenzivnostjo gradili v letih 1978 – 1980 in ga dejansko zgradili v 30 mesecih. Spomladi leta 1980 so bile v Linhartovi dvorani že prve prireditve. Septembra 1982 so bile končane že vse štiri glavne dvorane, vključno z največjo – Gallusovo. Gradnja je bila v ostrem nasprotju s takratno zvezno zakonodajo. V veliki meri je zato bila ilegalno dejanje, s tem pa tudi dejanje slovenske pokončnosti in upornosti. Pomenila je svojsko uvodno poglavje slovenske osamosvojitve. Dokumentarni film želi predstaviti ta enkratni sočasno arhitekturni, gradbeniški, logistični, organizacijski, finančni in gotovo tudi politični in kulturni podvig, ki je vplival na novejšo zgodovino Slovencev. Film je nastal po scenariju in v režiji Josipa Košute.
Vprašanja o smislu človekovega življenja so zelo stara. Bila so obdobja, ko se je človek o svojem smislu spraševal manj in obdobja, ki so bila prežeta z njegovim iskanjem. Danes so vprašanja smisla življenja zopet v ospredju. Človek je izgubil svojo identiteto, ker se slabše identificira s skupinami ali pa se z njimi identificira pretirano. Enega osnovnih bistev človekovega osmišljanja vidi dr. Vid Pečjak v predajanju kulture naslednjim generacijam. Ta ima moč odpiranja spoznanj – novih in starih. Svet drvi v propad. In človek je tisti, ki lahko propad zaustavi ali pa ga še hitreje približa. Dr. Pečjak vidi rešitev v izgradnji nove etike, v kateri človek ne bo več zgolj grabežljivo bitje, ki hlepi po vse večji moči in oblasti. Portret dr. Vida Pečjaka Scenaristka: Nuša Ekar Režiser: Božo Grlj Snemalec: Artur Rutar
V dokumentarni oddaji bomo Simfonični orkester RTV Slovenija spremljali ob njegovi 60-letnici na uspešni turneji po Nemčiji, Belgiji in Nizozemski. Kako se dogovorijo za tako turnejo? Kakšno je življenje simfoničnega orkestra na turneji? Kakšne odgovornosti, napore pa tudi umetniške užitke prinaša? Kakšna je organizacija take turneje? V oddaji razkrivamo tudi tiste strani potovanja in nastopanja, ki ostajajo skrite očem poslušalcev v koncertni dvorani. V tednu dni so Simfoniki pod taktirko odličnega Daniela Raiskina in z gostujočim vrhunskim solistom, violinistom Vadimom Gluzmanom, navdušili občinstvo v koncertnih dvoranah v Wittnu, Antwerpnu, Eindhovnu, Mulheimu an der Ruhr in Villingen-Schweningenu. Direktor fotografije filma je Jure Nemec, tonski mojster Aleš Koman, montažer Miloš Miloševič, scenaristka, režiserka in urednica pa Danica Dolinar.
Serija Novi sosedje pripoveduje zgodbe o ljudeh, ki so iz različnih vzrokov zapustili svoje domove in se skušajo vključiti v novo okolje. Sutera leži ob vznožju gričev, v njej pa danes živi le okoli tisoč ljudi, predvsem starejših. Življenje tam je težko, saj ni veliko možnosti za zaposlitev. Kot številna mesta na Siciliji je tudi Sutera za ljudi, ki prihajajo iz Afrike, vstopna točka v Evropo. Leta 2013 je prefektura na Siciliji po hudi tragediji župana Sutere zaprosila za pokop 400 žrtev brodoloma ladje, na kateri so bili migranti. Vendar na pokopališču v Suteri ni bilo dovolj prostora, zato se je župan odločil, da bo mesto raje pomagalo preživelim. Sutera je za preživele brodolomce postala nov dom. Italijanska televizija RAI je posnela zelo oseben in ganljiv dokumentarni film o Johnu in njegovi družini, ki je prišla iz Nigerije, ter njihovem sosedu Francu. Krhki odnosi med njimi razkrivajo, da je spoznavanje vedno prvi korak za premagovanje predsodkov.
Glasba: Ludwig Minkus Koreograf in režiser: Dinko Bogdanić Vsebinska podlaga za balet je Cervantesova zgodba o Don Kihotu in njegovem oprodi Sanču Pansi, ki je navdihnila že številne koreografe, najpomembnejša pa je postavitev koreografa Mauricea Petipaja, ki je doživela premiero leta 1869 v Moskvi. Koreograf Dinko Bogdanić je v postavitvi ostal zvest tako skladatelju Minkusu kot koreografu Petipaju. Don Kihot ni zgolj komična figura, ampak tudi spoštovanja vreden človek, je romantik, ki potuje skozi balet in išče svoj nedosegljivi in večni ideal, ki ga pooseblja Dulcineja. Ob tem se dogaja ljubezenska zgodba med Kitri in Basilom ... V glavnih vlogah plešejo Tomaž Rode, Rita Pollacchi, Regina Križaj Babačić, Iuliuan Ermalai, Ana Klašnja, Lukas Zuschlag. Urednica Danica Dolinar, TV-režija Vojko Vidmar.
Najuspešnejši balet vseh časov - Labodje jezero skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega bodo v koreografiji in režiji Viktorja Litvinova zaplesali solisti in ansambel baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Za razkošno sceno in pravljično lepe kostume je poskrbela Marija Levitska. V znameniti dvojni vlogi Odette/Odile je nastopila večkrat nagrajena primabalerina Alenka Ribič Laufer, princa Siegfrieda je odplesal Anton Bogov. Urednica Danica Dolinar, TV-režija Vojko Vidmar.
Parkinsonova bolezen v sodobni družbi zahteva vse večji davek, učinkovitega in varnega zdravila zanjo pa za zdaj še ni. Avtorji dokumentarne oddaje v dveh delih so več let sledili znanstvenikom in bolnikom, ki so se prostovoljno odločili za zahteven nevrokirurški poseg. Ta jim je omogočil vbrizgavanje novega zdravila neposredno v možgane. Kakšne rezultate je prinesel ta način zdravljenja? 2. del V drugem delu večletnega preizkušanja zdravila proti Parkinsonovi bolezni je vseh 42 prostovoljcev po katetrih, vsajenih naravnost v možgane, dobivalo zdravilno učinkovino GDNF, ki je nekaterim prinesla veliko olajšanje, drugim pa poslabšanje stanja in razočaranje. Kljub temu je raziskava zdravnikom in bolnikom vlila novo upanje. Vendar so doživeli hladno prho, ko se je farmacevtski velikan Pfizer odločil, da ne bo podprl nadaljnjega preizkušanja zdravila.
Skoraj natanko 111 let, kar je izšla v tiskani knjigi in bila nato dober teden pozneje, 21. decembra 1907, tudi krstno uprizorjena v ljubljanski Drami, se bomo v prvi oddaji iz cikla 50 knjig posvetili Cankarjevi “hudobni farsi”. Tako vsaj jo je označil sogovornik v oddaji, dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič, pa tudi Cankar sam je v pismu založniku pravil: “Stvar je največja hudobija, kar sem jih kdaj napisal.“ Oddaje 50 knjig so poziv k bralni drznosti - v tokratni oddaji pa tudi poziv k odkrivanju novih okusov: sogovornik v oddaji Boštjan Napotnik Napo bo osvetlil nenavadno vzporednico, ki jo vidi - med Cankarjem in vampi. Obeta se torej pravo literarno pohujšanje. voditelj: Luka Novak, režija: Darko Sinko, scenarij: Valentina Smej Novak, Luka Novak
Parkinsonova bolezen v sodobni družbi zahteva vse večji davek, učinkovitega in varnega zdravila zanjo pa za zdaj še ni. Avtorji dokumentarne oddaje v dveh delih so več let sledili znanstvenikom in bolnikom, ki so se prostovoljno odločili za zahteven nevrokirurški poseg. Ta jim je omogočil vbrizgavanje novega zdravila neposredno v možgane. Kakšne rezultate je prinesel ta način zdravljenja? 1. del Leta 2012 so v Bristolu na 42 prostovoljcih začeli preizkušati novo zdravilo proti Parkinsonovi bolezni. Ustvarjalci filma so šest let s kamero spremljali bolnike, ki so morali najprej prestati zapleteno operacijo: v možgane so jim vstavili katetre, po katerih je polovica prejemala pravo zdravilo, druga polovica pa placebo. Z rednimi kontrolami so ugotovili, da se je nekaterim stanje dramatično izboljšalo, pri drugih pa sprememb ni bilo. Zaradi placeba ali neučinkovitosti zdravila? Na odgovor so morali počakati vse do konca raziskave.
Portretno osvetljene poteze ustvarjalca, ki je več desetletij oblikoval slovenski in evropski gledališki prostor ter čas - Tomaža Pandurja. Dokumentarni film je zastavljen kot portret gledališkega ustvarjalca na eni in razmišljujočega, občutljivega človeka na drugi strani. Že kot mlad režiser je Pandur s strastnim prepričanjem v ritualno moč gledališča kot svetišča umetnosti zaznamoval domači gledališki prostor, zadnjih nekaj let pa se uspešno uveljavlja v tujini. Gledališka pot ga je vodila od gimnazijske gledališke skupine Tespisov voz v rodnem Mariboru do njegove prve, danes kultne predstave Šeherezada v Mladinskem gledališču Ljubljana, nato pa prek uspešnega mariborskega obdobja, ko je vodil gledališče tudi kot umetniški direktor, do prestopa v evropski gledališki prostor. Osrednji del dokumentarne pripovedi temelji na predstavi Barocco, ki jo je premierno predstavil madridskemu občinstvu.
Radijska učilnica bo tako tokrat ponudila razlago vprašanja o kotnih funkcijah. Marsikateri dijak tretjega letnika se je srečal s težavami pri tej snovi. Za dodatno razlago je med šolanjem na daljavo prosila tudi dijakinja Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo Pia Kladnik. Odgovore sta v pogovoru pripravila Aleš Ogrin in profesorica matematike na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana Deja Kačič.
Julij je mlad nadobuden gornik, ki si želi svoje znanje gorništva nadgraditi v alpinizmu. Pod mentorstvom vrhunskega alpinista, izkušenega strokovnega učitelja in vodnika po visokogorju, Andreja Štremflja, se po intenzivnem teoretičnem in praktičnem usposabljanju, odpravi na alpinistični vzpon preko Triglavske severne stene. Med njunim vzponom se na preizkus postavi varnost, adrenalin, vztrajnost, strah, osredotočenost in navsezadnje tudi partnersko zaupanje, ki med alpinistoma zgradi posebno Navezo.
Govorili bomo o integralih, snovi, ki se povezuje z odvodi, maturantje pa se z njo spoznajo na koncu četrtega letnika.
Dotaknili se bomo matematične snovi, ki se jo ponavadi v gimnazijah lotevajo v spomladanskem delu 4. letnika. To so odvodi. Veliko maturantov je moralo vsaj del te snovi predelati doma po navodilih profesorice ali profesorja matematike. Kaj sploh so odvodi in kje je uporabno zannje, ki ga pridobimo s to snovjo? Več pa Sara Močnik s spletne platforme razturinamaturi.si.
Pohorje ni posebej bogato s slapovi, slap Skalca je eden redkih in tudi manj znanih. Pred milijoni let je začel ustvarjati današnjo podobo. Enostavno dostopen z glavne ceste na razcepu med Bellvuejem in Arehom na Slivniškem Pohorju. Slap Skalca na Pohorju je geomorfološki, hidrološki in botanični naravni spomenik že od leta 1992, ko so ga z odlokom tudi zaščitili. V poletnih mesecih si ga ogleda veliko pohodnikov, v zimskem obdobju je primeren za ogled tistim bolj spretnim. Spoznali boste nastanek slapa in ga videli v kakšni kondiciji je danes.
V dunajski stolnici vsako leto za postni čas izdelajo posebno zagrinjalo za veliki oltar, letos prvič v zgodovini je ta čast pripadla slovenski umetnici Evi Petrič. Takšnih postnih prtov v Sloveniji ne poznamo, so pa posebej značilni za avstrijsko Koroško. V oddaji bomo predstavili dunajsko umetnino ter koroške postne prte v Vovbrah, Železni kapli in pri Gospe Sveti, ki so srednjeveške umetnine oziroma likovna dela sodobnih umetnikov.
Kostanjevica nad Novo Gorico je božja pot s samostanom, ki je vedno bila del mejnega prostora med Italijo in Slovenijo. To je zaznamovalo zgodovino tega kulturnega vrha, ki je doživljal boljše in slabše čase, tudi razdejanje v prvi svetovni vojni. Za Kostanjevico že dve stoletji skrbijo patri frančiškani, v grobnici so pokopani francoski kralji Burboni, po katerih je dobila ime sorta vrtnic. Na Kostanjevici pa je deloval tudi slavist in jezikoslovec p. Stanislav Škrabec. Avtor in voditelj: Andrej Doblehar
V Radijski učilnici smo reševali dileme, pomisleke in zagate, ki so se pojavile pri šolanju na daljavo, razlage pa gotovo pridejo prav tudi danes pri učenju. V naslednjih minutah iščemo dodatno razlago pri matematiki v 2. letniku gimnazije. Tadeja Bizilj.
Niti, ki povezujejo, ali družbeno odgovorno pletenje in kvačkanje, ali kako lahko angažirano rokodelstvo po majhnih korakih spreminja svet na bolje. Pletenje in kvačkanje že dolgo ni le domena babic in starih tet. V svetu, pa tudi pri nas, ima nove sodobne pristope in družbeno noto. Od pletenja in kvačkanja za dobrodelne namene, do pletenja ali kvačkanja z družbeno odgovornim sporočilom, gverilskega pletenja, umetniških inštalacij, vse do terapevtskih učinkov, ki jih ima tovrstno ustvarjanje na telo in duha. Znani so učinki, ki jih ima na bolnike s težavami v duševnem zdravju, kot oblika delovne terapije, do čisto običajnih pozitivnih učinkov na vse, ki se s tem ukvarjajo, saj mu pravijo sodobna joga. Pomembna pa je tudi zgodba, ki jo vsak ročno narejeni izdelek nosi v sebi. Obenem gre tudi za spodbujanje že skoraj pozabljenih veščin naših babic, ki pa vedno bolj pridobivajo na veljavi, vsaj v svetu je tako. Tudi v Sloveniji kot gobe po dežju nastaja vse več društev, kjer stari učijo mlade, obstajajo tudi pobude, da bi bila ročna dela znova uvedena kot predmet v osnovnih šolah, saj otroci izgubljajo motorične spretnosti. Glavni namen dokumentarca in osrednje sporočilo je, da tovrstno ustvarjanje bogati, da je to hitro razvijajoči se trend zadnjih let, ki tudi pri nas vse bolj raste in da v poplavi instant izdelkov ročno narejeno v sebi nosi poseben pečat. V svetu masovne proizvodnje lokalno, unikatno, ročno narejeno znova dobiva svojo veljavo. Dokumentarec je avtorica Simona Horvat z ekipo TV Koper snemala na Obali, Škofji Loki, Mariboru, Majšperku in Ljubljani pod režisersko taktirko Petra Lebana, direktorja fotografije Jake Kodarina. Končno podobo pa je dobil z montažo Davorja Dujmoviča.
Z dokumentarno serijo Rusija iz zraka obiščemo največjo državo na svetu – kraje od Sankt Peterburga do delte Volge, od Urala do polarnega severa in od Belega morja do Vladivostoka – ter spoznamo rusko evropsko dediščino, bogastvo Sibirije in lepoto obal Arktike in Tihega oceana. 1. del, Evropska dediščina Rusije - od Sankt Peterburga do Volgine delte Dokumentarna serija razkriva Rusijo, kot je še nismo videli ̶ s ptičje perspektive. Ogledali si bomo Sankt Peterburg, Volgino delto, goro Elbrus in njene ledenike, Volgograd ̶ nekdanji Stalingrad, pomembnejše kraje ob Volgini delti, Kuronski polotok in številne druge zanimivosti. Osupljivi posnetki nas bodo popeljali v odmaknjeno, a čudovito rusko pokrajino.
Neveljaven email naslov