Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Legenda pravi, da je največji grški matematik Arhimed s sočnimi žarki odbitimi od zrcal zažgal rimske ladje, ki so napadle njegovo rojstno mesto Sirakuze na Siciliji. Znanstveniki v resničnost legende dvomijo, ideja pa je ostala živa. Z ogledali ujete sončne žarke smo začeli uporabljati za pridobivanje električne energije v koncentratorskih sončnih elektrarnah. Leta 2050 naj bi na Zemlji potrebovali že 28.000 teravatov električne energije – nepredstavljiva in ogromna številka. In ker nam vsak dan na Zemljo pade ogromno energije s sonca, jo bomo morali začeti učinkoviteje izkoriščati. Kakšno vlogo bodo imele sončne koncentratorske elektrarne v prihodnosti?
Duša, rojena na slovenskem etničnem ozemlju, pripoveduje skozi bogastvo kulturnega (glasbenega) izročila … Ob lepotah slovenskih pokrajin v jeseni so zvenele naslednje slovenske ljudske pesmi: na Štajerskem Haloška, v Prlekiji Le spavaj, spavaj sinko, na Primorskem Tomaž in smrt, v Beli krajini Igra v kolo jabolko in na Dolenjskem Sotiš. Pesmi prepeva in na ljudskih glasbilih izvaja ansambel Trutamora Slovenica. Direktor fotografije je Bernard Perme, montažer Zvone Judež, režiserka Hanka Kastelic, urednica Danica Dolinar.
V svetu se uveljavlja novo mobilno omrežje 5G. Raziskovalno ali komercialno ga že uporabljajo v Južni Koreji, delih Kitajske in ZDA, Švici in nekaj mestih v Veliki Britaniji. V Sloveniji imamo trenutno LTE omrežje, ki je nadgradnja omrežja 4G. Vsaka nova generacija mobilnega omrežja naj bi omogočala 10 krat več od prejšnje: hitrejši internet, hitrejše povezovanje, zmogljivejše omrežje, hitrejši prenos podatkov. Kako se 5G razlikuje od prejšnjega omrežja in kaj vse bo omogočalo? Kako deluje? Kako dobro je raziskan vpliv 5G tehnologije na zdravje ljudi? In kdaj bomo imeli mobilno omrežje 5G v Sloveniji?
Barve in vzorci so povsod okrog nas. Nekateri vzorci nase vlečejo pozornost, drugi živali varujejo pred plenilci. Ste kdaj pomislili, da bi se oddeli v črno-belo črtasto oblačilo, da bi se obvarovali pred nadležnimi žuželkami? No, morda se po ogledu oddaje prihodnji teden odločite za to! Govorili bomo o obadih, srednje velikih muham podobnim žuželkah, ki kar štirikrat redkeje pristanejo na črtastih zebrah kot na konjih. Zakaj samice obadov kri najraje pijejo črnim konjem? Zaradi posebnega polarizacijskega vida. Zakaj je ta vid koristen? Kaj je polarizirana svetloba? In ali tako vidijo tudi druge žuželke?
Belo krajino in Metliko zaznamuje bogata kulturna dediščina, televizijska ekipa je posnela vuzemske plese in igre, žegnanje pri Treh farah in belokranjsko trgatev, obiskala pa je tudi muzeje in predstavila sakralno dediščino Metlike. Mesto nekajkrat na leto posebej zaživi ob različnih prireditvah, domačini pa si močno prizadevajo za celovito revizalizacijo zgodovinskega mestnega jedra, ki je postavljeno na slikovit naravni pomol. Pri nastajanju so sodelovali Stane Križ, Mateja Klemenčič, Andreja Brancelj Bednaršek in Janko Štampar. Režiser Aleš Žemlja.
Dokumentarec »Tomos« govori o nekdanji tovarni Tomos, o njenem nedvomno političnem poreklu, o nekaj desetletij trajajočem razvoju ter proizvodno tehnološkem vzponu - in o njenem koncu, ki se je nakazoval že v zgodnjih osemdesetih, hkrati s krizo in mučnim razpadanjem političnega sistema, ki jo je postavil. Kajti, kot pravi izročilo o pogodbi z hudičem: slednji prej ko slej pride po tisto kar mu gre! Zgodba o Tomosu steče s pomočjo pripovedi ljudi, ki so bili vanjo neposredno vpleteni, zato gre hkrati tudi za njihove osebne zgodbe. Takih zgodb bi bilo mogoče posneti še mnogo več, v dokumentarcu se je bilo pač treba omejiti na tiste, ki najbolj neposredno govore o ambiciozni zasnovi in razvojno produkcijski naravnanosti te 'politične tovarne', ki je v danih ozirih in okvirih, tudi če jo ocenjujemo z današnjimi vatli in očmi, delovala presenetljivo dobro. Tomos je veliko vlagal v tehnološki razvoj, raziskave in osvajanje tržišča, v ekspanzijo v svet. Nezanemarljiva ilustracija in hkrati prispodoba za vse to je bil program razvoja Tomosovih dirkalnikov. Kar dve desetletji in več so bili zmagovito prisotni na vseh mogočih rangih motociklističnih tekmovanj v razredu do 50 kubičnih centimetrov. Gonilo dirkalnega programa je bil karizmatični in neumorni inovator ing. Janez Imperl, ki je žal že pokojni. Pač pa dokumentarec bogatijo osebne izkušnje nekaterih drugih konstruktorjev in poznavalcev, predvsem doživetja in izpovedi nekdanjih tekmovalcev, zlasti tistih iz elite tovarniških 'pilotov'. Pripovedi so popestrene z avtentični fotografijami in filmskimi posnetki njihovih dirkaških nastopov. Konstrukcijski in oblikovalni vidik Tomosovih dirkalnikov je še posebej zanimiv: ne samo, da so bili prislovično lepi, 'fotogenični', njihove tehnične lastnosti so pogosto prednjačile ali vsaj uspešno sledile svetovni konkurenci. Danes kar nekaj zanesenjakov, poznavalcev in muzealcev skrbi za to, da so še dostopni in na ogled ljubiteljem tehniške dediščine, številnim ljubiteljem Tomosa – bili so na razpolago tudi ustvarjalcem tega filma. Posebej je treba omeniti ing. arch. Janeza Groma (Muzej motociklov Vransko) za pomoč pri zasnovi in organizaciji filma in za predstavitev eksponatov, fotodokumentacijo ter celovito strokovno predstavitev Tomosove dirkalne ere; Egona Fornazariča z ekipo in restavriranimi dirkalniki iz njegove delavnice; Steva Vujića, avtorja razstave o Tomosu v Pokrajinskem muzeju Koper; Zdravka Matuljo, evropskega prvaka iz leta 1982 na Tomosovem dirkalniku. Svojo plat zgodbe so povedali: 'tovarniški' dirkači Janko Štefe, Luigi Rinaudo, Peter Verbič in Rajko Piciga, od ostalih pa Karlo Gregorović in Martin Mis; konstruktorja iz zadnjega obdobja dirkalnikov dr. Josip Vlahović in ing. Vinko Forca; izmed najstarejših uslužbencev in tehnologov v Tomosu je spregovoril Vojko Lušin; kot ljubitelj navadnih mopedov se je predstavil Janez Kanoni. Scenarist in režiser: Marjan Frankovič; snemalec: Robert Doplihar; snemalec zvoka: Brane Zupanc; montažer: Matjaž Jankovič; zvokovna obdelava: Marjan Drobnič; avtor glasbe: Boštjan Perovšek; urednik DP Peter Povh
Na najgloblji točki našega morja, 39,6 metra pod gladino, je podvodni Triglav. Kako je nastal? Kako dobro poznamo nekaj več kot 210 kvadratnih kilometrov našega morja? Ko smo ga posneli z ultrazvočnim globinomerom, smo na dnu zagledali razbitine potopljenih ladij, posledice vleke ribiških mrež in sidranja velikih ladij, antične naselbine, morske travnike … Podatki o globinah morja in morskem dnu so pomembni tudi za kartografijo slovenskega morja in s tem varen pomorski promet. Podpovršinski globinomeri pa nam omogočajo tudi pogled pod površje današnjega morskega dna. Tako vemo, kakšna je bila površina tega ozemlja več deset tisoč let nazaj, ko tam morja še ni bilo.
Evropska mesta so vse bolj vroča! Med vročinskimi valovi v Evropi je leta 2005 v 16 evropskih državah umrlo več kot 70.000 ljudi. Lansko poletje je bilo 5. najbolj vroče v zadnjih sto letih in v Sloveniji smo imeli dva vročinska vala. Kaj nas čaka letos? Ali znajo strokovnjaki napovedati vročinski val? Vročinski valovi nižajo kakovost življenja, poslabšajo kronična bolezenska stanja pri ljudeh in zmanjšajo produktivnost v šoli in pri delu. Vsaka stopinja dviga povprečne dnevne temperature nad 25 stopinj Celzija zmanjša produktivnost za dva odstotka. Manjša produktivnost pa pomeni za podjetja manjši dobiček! Kaj lahko naredimo, da bodo posledice vročinskih valov na vseh področjih čim manjše?
Umetnost največjega dramatika Williama Shakespeara je navdihnila ustvarjalce šestih televizijskih hiš, članic EBU, da so v okviru mednarodne koprodukcije pripravile sedem glasbenih spotov. Avstrijska ORF je spot posnela po Sonetu 23. Skladateljica in izvajalka je Eva Jantschitschaka Gustav, režirala sta ga Barbara Weissenbeck in Gerald Benesch.
Umetnost največjega dramatika Williama Shakespeara je navdihnila ustvarjalce šestih televizijskih hiš, članic EBU, da so v okviru mednarodne koprodukcije pripravile sedem glasbenih spotov. Ustvarjalci spota Francoske TV so vizualizirali Sonet 91. Izvajata ga Oxmo Puccino (vokal) Yaron Herman (klavir), režija Samuel Thiebaut.
Kranjska Gora je imela v prvi svetovni vojni pomembno vlogo v zaledju soške fronte. Leto 1915 je še dodatno zaznamoval prihod več kot 10.000 vojnih ujetnikov, večinoma ruskih. Njihova usoda je bila jasna – zgraditi prevozno cesto čez Vršič, ki bo za potrebe vojske Avstro-Ogrske monarhije vodila v Trento. Vojni čas je bil prežet z mrazom, boleznimi, lakoto, neizmernim trpljenjem in smrtjo. Ujetniki so gradili hitro. Domačini so načrtovalce ceste opozarjali na zimo v teh krajih, na sneg in predvsem plazove, ki so v teh krajih pogosti, a ti so se zanesli na svoje znanje, znanje alpskega naroda. 8. marca 1916 pa jim je narava pokazala svojo moč in majhnost človeka. Silovit plaz je pokopal številne žrtve – večinoma ruske vojne ujetnike in stražarje. Natančno število žrtev plazu še danes ni znano. Plaz je odnesel tudi ogromen kip, posvečen nadvojvodi Evgenu, ki bi moral stati na vrhu prelaza in tam odsevati moč Avstro – Ogrske monarhije. Ostala pa je Ruska kapelica, ki so jo zgradili ruski vojni ujetniki. Ta se je obdržala vseh sto let do danes, ko pooseblja simbol človeštva in miru, rojenega na ruševinah vojne.
Umetnost največjega dramatika Williama Shakespeara je navdihnila ustvarjalce šestih televizijskih hiš, članic EBU, da so v okviru mednarodne koprodukcije pripravile sedem glasbenih spotov. Televizija italijanske Švice je televizijsko upodobila Sonet 146, izvedla sta ga Povera Anima in Zeno Gabaglio. Režija Gionata Zanetta, Gerhard Franken.
2Cellos 2Obraza je tudi v svetu ekskluzivni dokumentarni film, ki predstavlja čelista - Slovenca Luko Šuliča in Hrvata Stjepana Hauserja, ki kot duo 2Cellos žanjeta velike uspehe po celem svetu. V dokumentarnem filmu želimo prodreti skozi lupino zunanjosti in gledalcem predstavite tudi njun svet zasebnih trenutkov na Štajerskem in v Istri, ki ostaja očem javnosti skrit. Njuna pripoved se prepleta s posnetki njunih vrhunskih izvedb (tudi s Simfoničnim orkestrom RTVS) tako klasične kot pop, rock in filmske glasbe in nekaterih njunih prav tako uspešnih video spotov.
Umetnost največjega dramatika Williama Shakespeara je navdihnila ustvarjalce šestih televizijskih hiš, članic EBU, da so v okviru mednarodne koprodukcije pripravile sedem glasbenih spotov. Velika Britanija je sodelovala z odlomkom iz drame Macbeth, ki jo je uglasbil Matthew Herbert, izvedla pa sta ga Rahel Debebe-Dessalegne (vokal), Nick Ramm (klavir). Režija Margaret Salmon.
Stephen Hawking je eden izmed medijsko najbolj prepoznavnih znanstvenikov. Številni vedo, da se je ukvarjal s teorijami o vesolju, še več pa, da je bil zaradi bolezni na invalidskem vozičku, da je izgubil sposobnost govorjenja in da mu je pri govoru pomagal računalnik. Vemo, da je imel močno voljo do življenja. Pa poznamo tudi njegove teorije? Kaj pomeni Hawkingovo sevanje? Ali črne luknje res niso povsem črne? Kaj se zgodi, ko v črno luknjo nekaj pade? Ali lahko v črno luknjo vstopimo in nato iz nje tudi izstopimo? S slovenskimi in tujimi strokovnjaki bomo predstavili najpomembnejša dognanja profesorja Hawkinga o vesolju.
Kanabinoide ljudje proizvajamo sami; njihova naloga je prenašanje signalov med celicami in preprečevanje negativnih učinkov premočnega stresnega odziva v imunskem in živčnem sistemu. Če pa jih v telo vnesemo od zunaj, lahko lajšajo številne bolezenske simptome in celo zdravijo nekatere bolezni. Kako lahko kanabinoidi iz konoplje, kot sta CBD in THC, zmanjšajo epileptične napade in celo uničijo rakave celice? Ali lahko kanabinoidi tudi škodujejo? Znanstveniki želijo ustvariti novo vrsto konoplje, ki bi bila še uporabnejša v medicinske namene. Navadno konopljo ljudje poznamo in uporabljamo že tisočletja, po več desetletjih prepovedi pa se ta izjemna rastlina zdaj vrača na police lekarn.
Ob lepotah slovenskih etničnih pokrajin spomladi bodo zvenele slovenske ljudske pesmi, ki jih na ljudska glasbila izvaja ansambel Trutamora Slovenica. Režiserka Hanka Kastelic, urednica Danica Dolinar.
Kako daleč lahko skoči človek s smučmi na nogah? Prvi zapisani in izmerjeni smučarski skok je leta 1808 izvedel norveško-danski vojak Olaf Rye, ko je skočil 9 metrov in pol. Na stari Bloudkovi velikanki v Planici je leta 1936 človek prvič preskočil mejo stotih metrov. Na letalnici bratov Gorišek, zgrajeni leta 1969, pa je bilo postavljenih kar 28 svetovnih rekordov, kar je največ na kakšni letalnici. Zadnji svetovni rekord, 253 metrov in pol je bil postavljen na norveški letalnici v Vikersundu. Pa bi lahko skočili še dlje? Je dolžina skoka odvisna od telesnih značilnosti smučarskega skakalca? Ali na skok vpliva tudi lega skakalnice – torej nadmorska višina in gostota zraka? V smučarskih skokih se skriva tudi veliko znanosti.
Oddaja Ugriznimo znanost se pridružuje mednarodnemu tednu možganov. To je mednarodna akcija, ki tretji teden v marcu vsako leto ozavešča javnost o koristih raziskovanja možganov. Tema letošnjega tedna možganov so sanje. Vsi ljudje, pravzaprav kar vsi sesalci, sanjajo. Ljudje naj bi sanjali od 90 do 120 minut na noč. V vsem življenju tako presanjamo okoli 6 let. Zakaj sanjamo? Ali imajo sanje svoj namen? So morda le stranski produkt nekega drugega možganskega procesa?
Klasična hiša se gradi vsaj nekaj mesecev in zahteva vsaj 100 tisoč evrov. Kaj pa, če bi hišo lahko zgradili že v enem samem dnevu za 10 krat manj? To je hiša, zgrajena v pičlih 24 urah. Kitajci zagotavljajo, da lahko v enem dnevu z enim tiskalnikom natisnejo celo 10 hiš. Dodajalne tehnologije uporabljamo že na mnogih področjih, v gradbeništvu pa so v razvoju zadnjih nekaj let. Prvo stavbo naravne velikosti so natisnili leta 2014 na Kitajskem, danes take stavbe rastejo po svetu, eno so ravno pred kratkim zgradili tudi v Sloveniji. Je natiskana hiša lahko konkurenca klasični gradnji? Je morda lahko celo kvalitetnejša? In kako hišo sploh natisnemo?
Neveljaven email naslov