O večkotnikih so razpravljali že skozi zgodovino. Tako pri urah matematike učencem 8. razreda večkotnike predstavijo prek časovnega traku, ki priča o njihovi pomembnosti.
Tudi v starih matematičnih zapisih najdemo večkotnike. Prav tako so bili večkotniki v srednjem veku pomembni v arhitekturi, kjer so jih uporabljali za zunanje poslikave hiš, ki so imele stene tudi iz večkotnikov.
Zanimivost:
Z načrtovanjem večkotnikov v 19. stoletju se je ukvarjal nemški matematik Johann Gustav Hermes, ki je s šestilom uspel narisati celo 65537-kotnik, ki zelo spominja na krog.
V naravi in vsakdanjem življenju je polno večkotnikov. Pomembni so pri načrtovanju pohištva, v arhitekturi so številna pročelja zgradb različnih večkotnih oblik. Tudi pri živalih jih najdemo, na primer, pri čebelah se šestkotniki skrivajo v satju.
Mladi se z večkotniki srečate prek različnih družabnih iger, kot je Človek ne jezi se, šah, mlin, Rubikova kocka ...
Petošolci jih spoznavate pri kolesarskem izpitu v obliki prometnih znakov za prepovedi, obvestila, … Pri urah tehnike v 8. razredu spoznavate strojne elemente – to so t. i. matice, ki imajo obliko pravilnega šestkotnika.
Večkotnike delimo na konveksne in nekonveksne oz. konkavne.
Za lažjo predstavo si pomagajmo s preprosto razlago; v konveksni večkotnik ne moremo naliti kave, v konkavnega jo pa lahko.
