Za začetek smo preverili, kakšen metrični sistem imamo pri nas in kdo ga je določil. Pri nas in večinoma po svetu se za merjenje v veliki večini uporablja metrični sistem enot, ki je desetiški sistem merskih enot. Včasih se je po Evropi in svetu uporabljala kopica različnih merskih enot, kar je povzročalo težave, npr. pri trgovanju in pobiranju davkov.

Po letu 1789 si je Francoska akademija znanosti prizadevala za vpeljavo enotnega merskega sistema. Tako so vpeljali meter, ki je 1 desetmilijoninka razdalje od severnega pola do ekvatorja po poldnevniku. Enoto za maso so določili gram, ki je masa 1 milijoninke kubičnega metra vode pri njeni maksimalni gostoti (tj. 4 °C).

Merske predpone

Metrični sistem enot sloni na uporabi desetiškega številskega sistema, kar pomeni, da pri pretvarjanju v večjo enoto pretvorimo tako, da vrednost delimo z 10, v manjšo enoto pa pretvorimo tako, da množimo z 10. Pri zapisovanju merskih enot nam pomagajo merske predpone – to so besede mili (tisočina), centi (stotina), deci (desetina), deka (deset), hekto (sto), kilo (tisoč), ...

Enaka pravila veljajo pri pretvarjanju mase: 100-krat večjo enoto od 1 dag bi zapisali kot 1 kilogram.

Zapisovanje kvadratnih enot
Pri zapisovanju kvadratnih enot moramo biti pozorni, ko zapisujemo predpone pri merskih enotah za površino. Tu so v uporabi kvadratne enote: kvadratni centimetri cm^2, kvadratni decimetri dm^2, kvadratni metri m^2 itd.

Pri ploščinah v večjo enoto pretvorimo tako, da vrednost delimo s 100, v manjšo enoto pa pretvorimo tako, da množimo s 100.

Pretvarjanja sta se lotila tudi Nika in Nik, se boš pridružil?