Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Nismo dvodimenzionalna bitja – to je eden od poudarkov v sveži monografiji Senzorium, o kateri smo spregovorili z avtorico Barbaro Pio Jenič. V mariborski Galeriji Tkalka smo si ogledali razstavo Shapeshifting akademske kiparke Tajde Novšak, revija Outsider pa praznuje deset let.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Dan je vroč, Tjaša in Robi pa se igrata zunaj. Tjaša si zamisli »senčno hišo«, v kateri se bosta izognila vročini. Vstopita vanjo in uživata v hladu. Ker pa sonce potuje po nebu, se senca začne umikati in krčiti ‒ Tjaša in Robi pa morata čim prej iz senčne hiše.

Tudi petkova jutra so najboljša v družbi oddaje Dobro jutro! Ob petkih vam podajamo ideje za izlete po Sloveniji, preverjamo setveni koledar ter vam skupaj z našimi kuharskimi mojstri ponujamo ideje za kosila. Delimo tudi gospodinjske nasvete, v posebni rubriki pa sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje. Ne zamudite oddaje Dobro jutro!

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Narodno-zabavna glasba je pomemben del slovenske zvočne krajine, odmeva iz številnih radijskih in televizijskih sprejemnikov, spremlja nas na različnih praznovanjih, prireditvah in seveda veselicah. Kako jo je bilo soustvarjati, nam bo zaupal Alfi Nipič, ki praznuje že 63 let glasbene kariere in je kratko malo legenda slovenske popularne in narodno-zabavne glasbe. Skoraj 20 let je pel v Ansamblu bratov Avsenik, s katerim so imeli tudi po 330 nastopov na leto, veliko v tujini. Obiskali smo tudi člane ansambla Štirje kovači iz Koroške, ki neprekinjeno igrajo že 70 let, kar je rekord ne samo v slovenskem, ampak celo svetovnem merilu, in glasbeno družino Leban iz Tolminskega, kjer se ljubezen do narodno-zabavne glasbe že dolgo prenaša iz generacije v generacijo.
Kakšna je vloga narodno-zabavne glasbe v kulturnem prostoru in kako jo doživljajo različne generacije, se bomo pogovarjali z dr. Natalijo Majsovo s Fakultete za družbene vede, ki se je slovenske narodno-zabavne glasbe s kolegi lotila strokovno in raziskovalno, o svojem odnosu in ljubezni do tovrstne glasbe ter o vlogi televizije pri oblikovanju podobe narodno-zabavne glasbe pa se bomo pogovarjali tudi z voditeljem Andrejem Hoferjem, ki ga lahko vsak petek spremljamo v oddaji Glasbeni pozdrav.
V rubriki Ah, ta splet vam bomo tokrat predstavili aplikacijo Radioplayer, oddajo pa končali z zanimivim kvizom (Spo)znanje generacij.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Po zadnjih razkritjih v Tarči glede varovanja specializirane državne tožilke, zbiranja informacij o varovanih osebah in vdora v videonadzor se je začelo pospešeno iskanje odgovornih. Kdo je bil o čem obveščen in se ni odzval? Kaj so nam na Policiji zamolčali, kdo govori resnico? Na dan prihaja čedalje več nepravilnosti.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Arktika je obsežno območje na skrajnem severu našega planeta. Domala nedotaknjena pokrajina je raznolika, skorajda filmska - od fjordov na Grenlandiji in ognjenikov na Islandiji do severnih medvedov na Svalbardu, od inuitskih pasjih vpreg in opuščenih ruskih znanstvenih postaj do mineralnih bogastev, skritih pod ledom. Na Arktiki ne živi veliko ljudi, je pa zato dom številnim živalim, ki na najrazličnejše načine preživijo v mrazu, snegu in ledu. Poleg tega je tudi pravi laboratorij na prostem, kjer znanstveniki spremljajo večplastne posledice podnebnega segrevanja, ki so tam izrazitejše kot kjer koli drugje na svetu.

3. del: Veliko tajanje
Sredi Grenlandije stoji znanstvena postaja, v kateri so deset let vrtali skozi 3 km debelo plast ledu, da so naposled prišli do kamnite podlage. Tamkajšnji znanstveniki v vzorcih globokega ledu iščejo vzroke za hitro premikanje grenlandske ledene plošče. Na kanadski Arktiki se spoprijemajo s posledicami tajanja permafrosta, zaradi katerih izginjajo celi otoki, dviganje morske gladine pa bo nekatere skupnosti kmalu prisililo, da se preselijo z obale na višjo nadmorsko višino. Posadka jedrskega ledolomilca pa se odpravlja na najsevernejšo točko na Zemlji, ki jo danes prekriva dva metra debela plast ledu. Toda če se bo globalno segrevanje nadaljevalo, človeška noga čez nekaj desetletij sploh ne bo mogla več stopiti na severni tečaj.

THE ARCTIC: 66.5 DEGREES NORTH / DIE ARKTIS - 66,5 GRAD NORD / Nemčija / 2023 / Režija: Freddie Röckenhaus

Verjetno ni knjižne police, na kateri se ne bi znašla vsaj ena slikanica, ki jo je likovno opremila ena od treh dam slovenske ilustracije: Ančka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič ali Jelka Reichman. Njihove domišljijske podobe so tesno povezane z otroštvom marsikoga med nami. Kakšna pa sta bila njihovo otroštvo in mladost? Kaj jih je zaznamovalo in kako njihov značaj odzvanja v njihovem delu? V oddaji bomo predstavili tri akademske slikarke in ilustratorke, ki so skupaj ilustrirale več kot 500 knjig. Vsaka ima svoj značilni in prepoznavni slog, v marsičem pa je bila njihova karierna pot zaznamovana s podobnimi izzivi.

Az adás tartalma:

- Magyar minták a Muravidéken – fotókiállítás Felsőlakosban;
- adventi műhelymunka Petesházán;
- a fenyőtermesztés hagyománya Surdon;
- Horváth Csaba fazekasmester ünnepi dísztárgyai;
- adventi szentmise és betlehemezés Brezjén;
- a gödöllői Karácsonyház.

Vsebina oddaje:

- Madžarski vzorci v Prekmurju – fotografska razstava v Gornjem Lakošu;
- adventna delavnica v Petišovcih;
- tradicija gojenja smrek v naselju Surd;
- praznični okraski lončarskega mojstra Csabe Horvátha;
- adventna maša in koledovanje na Brezjah;
- Božična hiša v naselju Gödöllő.

V Infodromu bomo danes razložili, zakaj petarde in ognjemeti zelo škodijo tudi našim hišnim ljubljenčkom in kako jim lahko v božično-novoletnem času pomagamo. V Infodromu smo od učencev z OŠ Vič izvedeli, kaj bodo počeli med počitnicami. V vzhodni španski pokrajini Valencia so konec oktobra doživeli najhujše poplave v zgodovini. Veliko otrok še vedno ne hodi v šolo. Na odru SNG Opera in Balet Ljubljana pa že 22 let novembra in decembra uprizarjajo predstavo Hrestač - Božična zgodba, ta teden so jo že dvestotič. Eno od letošnjih smo si ogledali tudi mi in se v zaodrju pogovarjali z mladima plesalcema Rihardom in Aljo. In še povabilo k ogledu Počitniških izzivalcev med novoletnimi počitnicami, na drugem programu Televizije Slovenija

Sanjska poroka je pred vrati in zdi se, da gre vse gladko. Svatje nestrpno čakajo v kapeli na prihod neveste. A ko prideta Franzi in Christoph, se vrata kapele ne odprejo. Bo poroka splavala po vodi? Majin klobuk odnese na streho koče. Ko gre ponj, se lestev prevrne in Maja obtiči na strehi. Za nameček ji ukradejo kolo. Na srečo gre mimo Florian, ki postane njen rešitelj v stiski. Tik pred poroko Robert z grozo ugotovi, da je pozabil poročno torto. Na srečo pomaga Amelie, čeprav je Timovo bivše dekle, in skupaj s Cornelio pričara torto. Vanessa meni, da za tekmovanje ne potrebuje posebnih priprav. Alfons jo želi prepričati o nasprotnem in za pomoč prosi Michaela. Ta kot gost preizkusi Vanessino potrpežljivost. Načrt deluje ...

STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Okrasitev božičnega drevesca je Tjašina naloga, vendar ji Robi vedno znova prekriža načrte.
Nestrpna in razburjena Tjaša uniči Robijeve okraske, to pa njenega bratca zelo razburi. Tjaša in Maša se mu skupaj opravičita in mu dovolita krasiti, saj je božič tudi njegov!

KITAJSKA ARTIČOKA
Kitajska artičoka je trajnica iz družine mete. Njeno listje se uporablja kot zelišče. Pozimi, ko rastlina miruje, njene okusne gomolje pojemo sveže ali kako drugače pripravljene. Z Jernejem Mazejem pogledamo, koliko gomoljev zanimivega videza je pridelal.

JELKE IN SMREKE
Sebastjan nam bo najprej pokazal, kako najlažje ločujemo smreko od jelke. Med visokoraslimi pohorskimi iglavci bomo spoznali tudi nekaj najpogostejših predstavnic: omoriko ali Pančičevo smreko, srebrno smreko in pritlikavo omoriko.

DRUŽINSKO OKRAŠEVANJE SMREČICE
Z družino Tement bomo okrasili novoletno drevesce in se podučili, kako skrbeti zanjo med prazniki. Pomagajo tudi otroci, ki kakšen okrasek namesto na smrečico mimogrede snejo. Klementina je pripravila tudi sušene jabolčne in pomarančne krhlje.

DREVESCE IZ PAPIRJA
Lahko izdelamo tudi smrečico iz odpadnih materialov. Dr. Sabina Šegula je posegla po papirju. S stiskanjem in zvijanjem je ustvarila kompaktno osnovo. Povila jo je z mahom in jo okrasila v trendu Snežinka.

DARILA IZ DOMAČE SHRAMBE
Ni treba daleč in porabiti mnogo ur za izbiro popolnega, osebnega darila. Če pobrskamo po shrambi, lahko iz zelišč in lupinic agrumov ustvarimo zanimive zvarke. Dr. Tina Mele nas reši zadrege z darilci, pripravljenimi v zadnjem hipu.

Gaber in Primož ravno krasita svojo kuhinjo s prvimi božičnimi okraski, ko ju obišče sosed Peter in jima prinese najrazličnejše darove morja, iz katerih se obeta slastna pojedina. Takoj se loti čiščenja rib, potem pa ju prepusti lastni domišljiji. Gaber okrasi drevesce in že je za kuhinjskim pultom, kjer Primož na štedilnik postavlja velik lonec za ribjo juho. Medtem ko se juha kuha, pripravita ribji carpaccio z bučkami, potem pa se lotita sipine rižote. Toda ribjih dobrot še ni konec... Pa en velik dober tek vam želimo!

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V petek, 20. decembra 2024, bo ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Slavnostni govornik bo predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob.
S proslavo bomo zaznamovali 34. obletnico plebiscita o samostojnosti Slovenije, na katerem se je skoraj 90 odstotkov volilnih upravičencev odločilo za samostojno Slovenijo.
Umetniški del proslave bo tokrat v znamenju Izštekanih. Navdih so namreč ustvarjalci poiskali pri oddaji Izštekani na Valu 202, ki je lani praznovala tridesetletnico. V več kot tristo oddajah na radiu, televiziji in na koncertnih odrih so Izštekani ponudili več sto ur kakovostne slovenske popularne glasbe ter postali njen pomemben sopotnik.
Na soroden način smo se pred tremi desetletji »izštekali« kot narod, plebiscitarno enotni smo se podali v neznano, z ustanovitvijo samostojne države smo zgodovinsko presegli sami sebe, sporočajo ustvarjalci proslave. Ta sporočila prinašajo tudi kratki filmski portreti, ki jih je zasnoval režiser Klemen Dvornik. V njih bodo nastopili posameznice in posamezniki, ki so morali zaradi zunanjih okoliščin ali notranje nuje na svoji poti velikokrat preseči sami sebe, pogledati na stvari z drugega zornega kota, se boriti z izključenostjo in omejitvami, za seboj pustiti marsikaj dragocenega. Toda na koncu jim je uspelo. Postali so vzor, ki bogati in krepi vso skupnost.

Slovenska ljudska pesem se na prav poseben način dotika poslušalca. Oddaja Glasbeni pozdrav je k sodelovanju povabila odlične pevce, ki so vsak na svoj in svojstven način z gledalci delili kako jo občutijo. Tako ljudska glasba, narodna in ponarodela pesem, ostaja živ spomin na dediščino, glasbeno preteklost in ostaja glasbena sedanjost.

V kratkem glasbenem filmu se zgodba in glasba spletata okoli lipicancev in Krasa, ki se s svojo magično naravo in vrhunskimi umetniki – vizionarji (Srečko Kosovel, Avgust Černigoj, Edvard Stepančič ...) močno izrisuje v slovenski krajini. Dodaten navdih za scenarij in glasbo je bila pesem Edvarda Kocbeka Lipicanci. Glasbeni film so njegovi ustvarjalci posneli v Kobilarni Lipica, na Vremščici in v Štanjelu. Glasbo je ustvaril Janez Dovč (klavir, bas, programiranje zvoka), ki je k sodelovanju povabil še Boštjana Gombača (vokal) in Metoda Banka (vokal, recitacija); vsi trije v filmu tudi nastopijo. Kratki glasbeni film je nastal v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Urednik oddaje Daniel Celarec, scenaristka in režiserka Jasna Hribernik, direktor fotografije in snemalec Uroš Hočevar.

Ekipa Na lepše je obiskala eno najbolj dragocenih knjižnic na Slovenskem v kateri hranijo Dalmatinovo Biblijo in 21 srednjeveških inkunabul, ki so bile natisnjene pred letom 1500, ki velja za uradno letnico rojstva tiska.
V oddaji tudi več o Živih jaslicah v Postojnski jami, katere se bodo odvile na največjem podzemnem odru na svetu. Ekipa pa je obiskala še arboretum Volčji potok in Celje. Knežje mesto je ravno ta teden v Brnu prevzelo naziv Evropsko božično mesto 2025, ki ga podeljuje mednarodna žirija Mreže božičnih mest.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Na rednem sporedu Kinodvora je psihološki triler z elementi črne komedije in satire Substanca, ki problematizira obsedenost družbe z večno mladostjo. Francoska režiserka Carolie Fargeat spregovori o družbi, obsedeni z lepoto, mladostjo in slavo, v vlogi odcvetele hollywoodske zvezde pa nastopi Demi Moore. V projektnem prostoru Osmo/za bo ta vikend na sporedu večmedijski projekt OKO (CIKLON) v režiji Doriana Šilca Petka, ki raziskuje preplet sodobnih znanosti in naključnosti, ki spremljajo napredek človeštva. Predstavljamo novosti založbe No!Press in program Noči kratkih filmov, ki ga pripravljajo na najkrajši dan v letu, zimski solsticij, 21. decembra.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Velika komedija 'malega potepuha' Charlesa Chaplina

Charles Chaplin sije v vlogi judovskega brivca, ki se je boril v prvi svetovni vojni in v herojski akciji izgubil spomin. Ko ga odpustijo iz bolnišnice, je vržen v svet, ki ga ne pozna. Njegovi domovini Tomaniji vlada diktator Adenoid Hynkel, ki sovraži predvsem Jude, a si želi podjarmiti ves svet. Brivec se vrne v judovski geto, kjer ga skoraj linčajo zaradi protesta proti fašističnim napisom v njegovi ulici. Zaradi naključne podobnosti z diktatorjem Hynklom – oba imata pod nosom male brčice – je brivec naenkrat prisiljen prevzeti Hynklovo identiteto.

Izvirni naslov: THE GREAT DICTATOR / Ameriški film, 1940 / Režija in scenarij: Charles Chaplin / Igrajo: Charles Chaplin, Paulette Goddard, Jack Oakie

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.