Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Petra Berčan se kot zmagovalka desetega mednarodnega zin natečaja galerije DobraVaga predstavlja s samostojno razstavo z naslovom Avtoličarji. V galeriji Loža smo si ogledali razstavo Miscellanea: Zgodbe in likovna dela iz depojev Obalnih galerij Piran, pripravili pa smo tudi portret mariborskega akademskega kiparja Marijana Mirta, ki se je vrnil z dvomesečne rezidence v Parizu.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Vabljeni v torkovo družbo oddaje Dobro jutro, kjer vas čaka pester in zanimiv program. Breda Krašna iz Zveze prijateljev mladine Slovenije bo opozorila na nevarnost zlorab humanitarnih akcij preko spleta. Ljubitelji filmov boste uživali v pogovoru o spletnem festivalu My French Film Festival, ki prinaša izbor francoskih filmskih draguljev. Za zdravje in dobro počutje bo poskrbel fizioterapevt Alen Pavlec, ki bo predstavil vaje za lajšanje bolečin v rokah, vratu in pri rekreativnem športu. V kreativnem kotičku bomo skupaj z lončarko Nino Dečman Kološa oblikovali unikatne glinene žlice ter raziskali terapevtski učinek dela z glino. Za glasbeno vzdušje pa bo poskrbel Žan Vidic, ki smo ga ujeli kar na strehi RTV centra. Goran Obradovič bo na terenu skrbel za lep in urejen Maribor, Katja Treer in Andrej Geržina pa za veder studio.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
V prvi oddaji v letu 2025 se posvečamo priljubljeni, evolucijsko mladi družini rastlin. Kaktusovke z več kot 2 tisoč vrstami lahko dandanes vzgajamo tudi v dnevnih sobah, medtem ko je prvi kaktus v Evropo priplul s Krištofom Kolumbom. V njegovih časih so se z njimi lahko bahali le premožni ljudje. Najdražjega v zgodovini ima doma tudi Jure Slatner, pedagog in član več kot 50 let starega Društva prijateljev kaktusov Slovenije. Pokazal nam bo, kako jih cepi. Lučka Lipnik iz Paviljona kaktej iz Rogaške Slatine bo kaktuse oprašila, Zvone Rovšek iz Litije bo posadil njihova semena. Ljubiteljski zbiratelj, Mariborčan Janez Pahor pa bo presadil nekaj primerkov, ki so prerasli lonček in izčrpali substrat.
Tokratno oddajo Prisluhnimo tišini smo posvetili prav posebnim ljubljenčkom: to so gluhi in naglušni psi in mačke. Strokovnjaki nam bodo pojasnili, kakšne okvare sluha imajo te živali in katere pasme so najbolj nagnjene h gluhoti. Lastnik gluhe psičke pa nam bo predstavil, kako njena gluhota vpliva na življenje družine. Več o gluhih in naglušnih živalih boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
V svetu, v katerem resničnost presega domišljijo in v katerem so politične in družbene norme zabetonirane v kolektivno zavest naroda, obstaja oblika umetnosti, ki si drzne postavljati ogledalo družbi – satira. V tokratni oddaji smo pogledali v zakulisje nastajanja oddaje Kaj dogaja? in obiskali uredništvo mariborskega Totega lista. O tem, koliko prenesejo Slovenci, kdo politično satiro hvali in kdo jo preklinja, smo govorili s pronicljivimi, šaljivimi in ciničnimi opazovalci družbenega dogajanja: Francom Jurijem, Borisom Kobalom, Tonetom Partljičem, Igorjem Bračičem, Markom Radmilovičem in Rokom Kajzerjem.
Narava je v nevarnosti. Krivi za to smo mi, ljudje. Povzročamo nepovrnljive spremembe prsti in vode. Onesnažujemo zemljo in zrak. Uničujemo naravna okolja in živalske ter rastlinske vrste. Pozabljamo pa, da ima narava ključno vlogo za preživetje naše vrste. Gre za našo hrano, našo vodo, naša zdravila, naše minerale, naše podnebje …. Lahko bi rekli, da je vsaj osem milijard razlogov za to, da ohranimo naravo.
S predsednico države Natašo Pirc Musar o izzivih, ki so pred Slovenijo v novem letu. O imenovanjih, ki jo čakajo. Kako ocenjuje delo vlade in kakšni so odnosi s predsednikom vlade? Pa tudi o odnosu do državnih ustanov in o pričakovanjih državljanov. Pogovor vodi Tanja Gobec.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti.
2. del: Škotska
Ben Fogle obišče tri od otokov na skrajnem severu Škotske, ki so v 20. stoletju izgubili prebivalce. Zakaj so se ti odločili za tako dokončen korak in kaj je na teh otokih zdaj? Kako ohraniti njihovo kulturno dediščino? Nekateri so v zasebni lasti. Ideja o lastnem otoku se zdi romantična, vendar je taka lastnina lahko tudi veliko breme. Najodročnejši in najteže dostopen otok, St. Kilda, sameva že od leta 1930. Spada v Unescovo naravno in kulturno dediščino.
BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Sam Lang
Az adás az újrahasznosításról szól. Az ovisok hulladékot szelektáltak, hulladékból alkottak, valamint kinőtt ruhákat és megunt játékokat csereberéltek.
Tema oddaje je recikliranje. Vrtčevski otroci so ločevali odpadke, ustvarjali iz odpadkov ter izmenjevali rabljena oblačila in igrače.
Na avstrijskem Koroškem dvojezični pouk očitno doživlja svojevrsten preporod. Strpnejše razmere do koroških Slovencev in slovenskega jezika so rodile večje zanimanje jezik, saj k pouku prihaja rekordno število otrok, v vseh šolah skoraj 4000 med njimi tudi neslovenskega rodu. Reportažo je pripravila Tanja Kranjec.
Osrednji gost oddaje bo nekdanji sodelavec, ki je pripravil že svojo 60 dokumentarno oddajo. Zadnjo v nizu posveča brazilskemu Slovencu Bogdanu Šaleju. V predstavitvi slovenskih društev, ki delujejo v Vojvodini, se bomo tokrat spoznali s predsednikom Zoranom Jovičićem, ki vodi društvo Emona iz Rume.
Celestinca zaloti Zeleno miš, kako na zelenjavnem vrtu krade korenje. Zelena miš ji pretresena
prizna, da to počne le zaradi svojega starejšega brata, ki jo želi za vsako ceno spremeniti v izurjeno tatico.
Dr. Vasja se nepričakovano vrne s potovanja, kar razjezi Ano. Ištvan razloži Gabru osnovne poteze načrta za posel, ki ga pripravljata. Gaber poskuša preko Ane priti do podatkov o očetovi firmi. Nika odkrije nov akt in se razjezi na Penzla. Katjo zamenja pri snemanju videospota, kjer nastopi kot angel zemlje.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Preverjamo koga zares zanima dobrobit živali v primeru Tropske hiše v Celju, pobožale vas bodo praznične fotografije in posnetek živali naših gledalcev, morda vas bodo presenetile tudi izjave otrok ob branju knjige Z naravo v objemu, iščemo pogrešano muco in svetujemo o tem, kako pravilno nastlati živalim.
Gostja oddaje je Ana Breznik, ena redkih Slovenk, ki je končala dodiplomski študij na sloviti univerzi Harvard v Bostonu. Spregovorila bo o svojih ameriških sanjah, o pasteh in priložnostih študentskega življenja v Bostonu.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
ep. 2
Pojavi se vedno več najemnikov poštnih poslovalnic, ki imajo težave, Pošta pa jih obtožuje kraje denarja in celo sproža sodne postopke proti njim. Takšna usoda doleti tudi najemnico poštne poslovalnice Jo Hamilton, ki mora Pošti vrniti ogromno vsoto denarja. Jo se za pomoč obrne na poslanca v parlamentu.
MR. BATES vs THE POST OFFICE / 2023 / Velika Britanija
Scenarij: Gwyneth Hughes
Režija: James Strong
V glavnih vlogah: Toby Jones, Alex Jennings, Lia Williams, Monica Dolan, Julie Hesmondhalgh, Will Mellor, Amy Nuttall, Susan Brown, Ifan Huw Dafydd, Conor Mullen, Shaun Dooley, Ian Hart, Katherine Kelly, Alex Jennings, Krupa Pattani, Amit Shah, Lesley Nicol
Fantazijska književnost neutrudno raziskuje prostrane pokrajine čarobnih svetov, ki jih poseljujejo skrivnostna pravljična bitja. Ilustrator John Howe, ki je likovno zasnoval fantazijske svetove v filmih Gospodar prstanov in Hobit ter v seriji Prstani moči, se v tej štiridelni dokumentarni seriji odpravi na popotovanje po sledeh piscev, ki so že pred mnogimi leti začrtali smernice fantazijskega žanra, kot ga poznamo danes.
2. del: William Morris
V drugem delu dokumentarne serije ilustrator John Howe najprej odpotuje v Veliko Britanijo, kjer si ogleda rojstno hišo enega od »očetov« fantazijske književnosti, vsestranskega umetnika Williama Morrisa. Nato v ZDA obišče priznano avtorico fantazijskih romanov Robin Hobbs, ki mu zaupa, kako doživlja Morrisova dela in kakšen je po njenem mnenju širši družbeni pomen fantazijske književnosti.
THE ROOTS OF FANTASY / Francija, Nemčija / 2022 / Režija: Stéphan Roelants
S sateliti bolje razumemo probleme Zemlje. Preučujemo podnebne spremembe, izboljšujemo kmetijstvo in skrbimo za varnost. Pri tem nastajajo ogromne količine podatkov, ki jih učinkovito krotijo slovenska podjetja.
V Srbiji od lanskega novembra več deset tisoč protestnikov, na čelu katerih so študentje, protestira proti Vučiću in preostali srbski eliti na oblasti. Proteste je sprožilo zrušenje nadstreška na novosadski železniški postaji, ki je vzelo 15 življenj. Protestniki za nesrečo krivijo oblast, korupcijo v njenih vrstah in pomanjkljiv nadzor ter zahtevajo preglednost in ukrepanje. Bi izpolnitev teh zahtev res ustavila proteste ali je v ozadju še precej več kot le nesreča v prestolnici Vojvodine?
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kantavtor Chris Eckman je v Cankarjevem domu predstavil novo ploščo The Land We Knew the Best z razširjeno zasedbo, v kateri sodelujejo Žiga Golob, Alastair McNeill, Jana Beltran, Andraž Mazi in Blaž Celarec. Ogledali smo si razstavo Geodialogi Beti Bricelj in Sandija Renka v Mestni galeriji Nova Gorica, kjer umetnika preko del izmenjujeta mnenja, poglede in idejne rešitve. V Plakatni galeriji Figovec v Ljubljani pa so razstavili plakate natečaja Plaktivat pod naslovom Dober dan, kultura. Zmagovalec je Marko Por s plakatom Kulturno leto.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
