UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji.
Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah.
Za to kosilo ne bo treba v trgovino, ker kakšen gomolj krompirja pa se v kleti že najde, kajne? Dolgo in od daleč je krompir pripotoval v naše kraje, danes pa je gotovo eden temeljev naših domačih jedi. Če ne bi bilo prosvetljene in odločne cesarice Marije Terezije, ki je zaukazala, da se po deželi kranjski obvezno zasadi krompir, bi bila naša narodna kuhinja prikrajšana za marsikatero dobroto, recimo za pražen krompir. Ali za krompirjeve svaljke in seveda za krompirjev golaž, po katerem bo zadišalo iz naše kuhinje.
Tista črna kitara je izšla leta 1988 pri Založbi kaset in plošč RTV Ljubljana. S Črno kitaro se je pričel preporod slovenske ljudske glasbe skozi rokovsko naracijo. Hkrati pa je Črna kitara v Prekmurju sprožila polemike, debate in osvetlila tudi romsko vprašanje. Gre za mitizacijo svobodnega romskega duha, podobno kot v filmu Cigani letijo v nebo?
Skladba Tista črna kitara temelji na resnični zgodbi Kreslinovega očeta Milana, ki je kitaro kupil leta 1946 “za svojo prvo plačo”. Ko jo je pripeljal v Beltince, se je v vasi razširila novica o črni kitari v vasi in so si jo lokalni glasbeniki želeli izposoditi, tudi romski bendi, ki so igrali od vrat do vrat. Kreslina so še dolgo potem spraševali, “Gospod, tisto kitaro šče mate…” In kitara je tako postala mit.
Katoliška Cerkev 11. februarja, na god Lurške Matere Božje, obhaja svetovni dan bolnikov. Pred 33 leti ga je ustanovil papež sv. Janez Pavel II.
Namen svetovnega dneva bolnikov je prebujati v nas sočutje do bolnih in nas spodbujati k priznavanju njihovega dostojanstva. Ta dan je namenjen tudi zahvali zdravnikom in drugemu zdravstvenemu osebju ter prostovoljcem, za njihovo požrtvovalno služenje. Tudi ob letošnjem svetovnem dnevu bolnikov je papež Frančišek bolnikom napisal poslanico. Naslovil jo je: »Upanje ne osramoti (Rim 5,5) in nas krepi v stiski.« O upanju bo v oddaji razmišljal tudi tetraplegik in slikar z usti Vojko Gašperut.
Kakšen je vpliv, moč umetnosti, kaj vse zmoremo ob njej in zaradi nje? Umetnost nam ni le v veselje in užitek, temveč nas plemeniti in bogati, lahko nas tudi umiri ali poživi, motivira, pomaga k boljši samopodobi, pomaga izboljšati naše psihično in fizično počutje, krepiti telo, dušo, um.
Kaj se dogaja v naših možganih, ko gledamo sliko? Na kaj vplivata gib in ples? Kakšno moč imata glasba in petje? Posebne zgodbe zaposlene ženske, ki se je spoprijela z izgorelostjo in v hitrem življenjskem tempu našla zatočišče med slikami, najstnika, ki mu je pri premagovanju telesne zakrčenosti pomagal ples, ter učiteljice petja z diplomo iz medicine v žepu, ki je svoj notranji mir, osebno in poklicno zadovoljstvo našla v svetu glasbe in petja.
(Po)moč umetnosti strokovno pojasnjujejo nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, psihologinja dr. Katarina Habe in soc. in spec. pedagoginja dr. Bojana Caf, specialistka pomoči z umetnostjo.
Scenarij: Milica Prešeren, režija: Primož Meško, direktor fotografije in snemalec: Aleš Živec, montaža: Martina Bastarda.
Gost Intervjuja je pomožni škof dr. Anton Jamnik. Številnim, ki se niso imeli priložnosti srečati z njim, se morda zdi njegov obraz nekako znan. Škof Jamnik je v slovenskem javnem prostoru tako ali drugače navzoč že desetletja. Bil je dolgoletni tajnik med Slovenci še danes zelo spoštovanega nadškofa in metropolita Alojzija Šuštarja. Bil pa je tudi eden od peščice Slovencev, ki so bili povabljeni na inavguracijo novega ameriškega predsednika Trumpa.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Zgodba specializirane tožilke Mateje Gončin o sumih nepravilnosti pri njenem varovanju (je del tožilske ekipe na sojenju tako imenovanemu Kavaškemu klanu) je po več mesecih še vedno v središču pozornosti. Potem ko je prvi komentar v petek podala generalna državna tožilka Katarina Bergant, bo gost oddaje Politično v. d. generalnega direktorja Policije Damjan Petrič.
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture?
1. del:
Afrika je zibelka človeštva in celina, ki je za človeka že od nekdaj velikanski izziv. Prihajali so tuji osvajalci, zasužnjevali ljudi ter uničili zgodovinski spomin na prvobitne prebivalce. Afriška ljudstva, ki so jih izoblikovale razmere na celini, zdaj čaka zahtevna prihodnost.
THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Sigrun Laste, Raphael Wüstner
Pod naslovom Pesem vžgimo je potekal literarno-glasbeni sprehod čez ustvarjalne travnike Valentina Polanška na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku v Železni Kapli.
Ob slovenskem kulturnem prazniku so v okviru pouka slovenščine v Gradcu vabili na delavnico z ilustratorjem Ivanom Mitrevskim.
Nova gledališka skupina Kreativci Kulturnega društva Šmihel na gledaliških odrih razveseljuje s Piko Nogavičko.
Pliberška kulturna iniciativa KIB spet blesti s svojim pustnim kabaretom. Tudi v 30. jubilejnem letu zabavajo obiskovalce in obiskovalke z duhovitim in domiselnim humorjem, predvsem pa s kakovostnim petjem in glasbo.
Na dan slovenskega kulturnega praznika se je začela na obnovljenem Trgu Evrope, kjer je nekdaj meja ločevala Italijo in Slovenijo, prva čezmejna Evropska prestolnica kulture (EPK) Nova Gorica – Gorica GO!2025.
http://slovenci.orf.at
Ob evropski prestolnici kulture GO!25 je nastal projekt EPISKOP MEJNOSTI, premislek o goriških preteklostih in prihodnostih, znotraj katerega je nastala študija Gorica, Guriza, Görz, Gorizia, Gvrytsyh - različni odtenki goriške jezikovne stvarnosti. V oddaji sta z nami soavtorja projekta Matej Šekli in Janoš Ježovnik, raziskovalca na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Še vedno ni jasno, kje je Gaber in kaj se je z njim zgodilo. Končno ga najdejo na popolnoma nepričakovanem kraju. Ko Nika izve, kako zahrbtni so lahko ljudje, je obupana, Penzl jo tolaži. Jaka in Ana poglabljata svoj odnos in prijateljstvo. Lucija pove Katji grozljivo resnično zgodbo. Svet res ni prav prijeten!
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Z več kot 26.000 hektarji vinogradov je Renski Hessen največje vinorodno območje v Nemčiji. Slovi predvsem po belih vi-nih. Axel Schmitt je vinar 13. generacije v vinski kleti, ustanovljeni leta 1672. Njegova mati, Liesel Schmitt, obožuje sveže solate. Rada tudi spreminja stare recepte in jih izboljšuje. Zelenjavo, ki je ne pridela sama, kupuje od ekoloških kmetovalcev. Poleg drugih domačih jedi najrajši pripravlja "spundekäs" in "backesgrumbeere".
Avtorji izobraževalno-dokumentarne serije Kdo se boji slovenščine si prizadevajo najti zanimive načine za raziskovanje slovenščine in ustvarjanje v maternem jeziku. V ospredju zadnjih dveh delov je filmska ustvarjalnost mladih. Slavistično društvo Slovenije, natančneje sekcija Znanost mladini, namreč že dobro desetletje pripravlja tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik. Tako spodbuja filmsko ustvarjalnost med osnovnošolci in dijaki ter krepi njihovo zanimanje za književnost. Mladi se namreč preizkušajo v izdelavi kratkih filmov po izbranih literarnih predlogah.
Spoznali bomo dijaški filmski ekipi, katerih filma sta bila lani nagrajena v kategoriji 1. in 2. letnikov.
Prvo mesto je osvojil film SKOK dijakov 1. letnika Gimnazije Celje – center. Po literarni predlogi Nataše Konc Lorenzutti z naslovom GREMO MI V TRI KRASNE ga je režirala dijakinja Nuša Bohak.
Priznanje za posebne dosežke pa so prejeli dijaki 2. letnika Ekonomske šole Novo mesto za film Zadnje sporočilo. Film je nastal po literarni predlogi Mateje Gomboc z naslovom BALADA O DREVESU, režirala ga je dijakinja Anja Tomanič.
Oba filma gledalca posredno ali neposredno seznanita s čedalje bolj razširjeno problematiko samomora in tesnobe med mladimi.
V prvem delu spremljamo filmsko ustvarjanje dijakov – priprave, delo z mentorji, snemanje, montažo. V drugem delu pa mladi režiserki predstavita filma avtoricama literarnih predlog Nataši Konc Lorenzutti in Mateji Gomboc.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Münchenska varnostna konferenca je bila evropska nočna mora, je ob koncu povedal predsednik konference Christoph Heusgen in dodal, da ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa živijo na drugem planetu. Med Evropejci je močno odmeval govor ameriškega podpredsednika J. D. Vancea, ki je podvomil o demokraciji in svobodi izražanja v Evropi. Zakaj je Evropa presenečena nad potezami Trumpove administracije? Se bo poenotila in ostala na svoji poti ali bo igrala le eno izmed vlog v razdeljenem svetu med Washingtonom in Moskvo? Je res tako nemočna, kot bi lahko sklepali po sklicih izrednih zasedanj? V posebni oddaji z voditeljem Igorjem E. Bergantom bosta gosta nekdanji predsednik Borut Pahor in dr. Matjaž Nahtigal, predstojnik Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.
Bili smo na svetovni premieri filma Kaj ti je deklica, celovečernega prvenca režiserke Urške Djukić, ki je na 75. Berlinalu odprl novi uradni program Perspektive. To je v zadnjih tridesetih letih najuspešnejši Berlinale za slovenski film, predstavili bomo tudi ostale slovenske udeležence. V Novi Gorici smo obiskali režiserja in direktorja fotografije Gregorja Božiča, ki bo kmalu odpotoval na podelitev oskarjev, in sicer kot direktor fotografije pri filmu Mož, ki ni mogel molčati, nominiranem za to prestižno nagrado. Z njim bomo govorili tudi o drugih filmskih projektih, ki se v zadnjem času potegujejo za najpomembnejše filmske nagrade. Bili smo tudi na festivalu Ment, kjer so med drugim gostili grško kantavtorico Σtello. Njen očarljivi prvenec Up and Away, obarvan z grškimi folklornimi vplivi, je izdala pri kultni založbi Sub Pop. V dunajski Albertini smo si ogledali retrospektivno razstavo Erwina Wurma, avstrijskega umetnika, znanega po inovativnih skulpturah, risbah, fotografijah in videih, ki humorno in kritično raziskujejo protislovja in absurde sodobne družbe.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V tržaškem gledališču Rossetti se je ustavil ameriški gledališki velikan, pred leti z zlatim levom ovenčani, Robert Wilson, s predstavo Pessoa – Since I've been me, ki jo je posvetil enemu največjih pesnikov portugalskega modernizma Fernandu Pessou. V Ljubljani se je začel 19. Festival gorniškega filma: na projekcijah v Ljubljani, Domžalah in Radovljici bo mogoče videti 32 plezalnih, alpinističnih in avanturističnih filmov. Pred predvajanjem nove sezone serije Primeri inšpektorja Vrenka, v nedeljo na 1. Programu Televizije Slovenija, pa so se na pogovornem večeru zbrali ustvarjalci in avtor literarne predloge Avgust Demšar. Več pa tudi o razstavi Tomaža Kržišnika v Galeriji Instituta Jožef Stefan.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Za belim secesijskim pročeljem slavnega hotela ob Renu divja boj za oblast. V nasprotju s konservativnim očetom sin stavi na zabavo, glamur in odprtost. Emil se staršema upira tudi v zasebnem življenju. Ko njegova sestra rodi nezakonskega otroka francoskega vojaka, Emil vztraja, naj ta ostane v družini. Medtem se med hotelskimi gosti znajdeta tudi mladi komik Chaplin in trmasti politik Hitler.
Das weiße Haus am Rhein / Hotel Europa / Nemčija / 2021
Scenarij: Dirk Kämper
Režija: Thorsten M. Schmidt
V glavnih vlogah: Jonathan Berlin, Benjamin Sadler, Katharina Schüttler, Pauline Rénevier, Nicole Heesters, Henriette Confurius
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
