Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

V tokratni oddaji smo pripravili zgodbo o mladinski književni reviji Galeb, ki obeležuje sedemdeset let svojega obstoja. Obiskali smo tudi najmlajše slovensko kulturno društvo Prešeren na Hrvaškem, ki štiri leta sedaj deluje v zahodnem delu Gorskega kotarja. Dokler bodo v Zagrebu slovenske besede, bo tam tudi Slovenski dom, je na slovesnosti ob 95. obletnici društva Slovenski dom Zagreb dejal njegov predsednik Darko Šonc. Najštevilnejše in najaktivnejše manjšinsko društvo v Bosni in Hercegovini je društvo Triglav. Srečali smo se z njihovo članico Mihaelo Lunić, ki je na študiju v Ljubljani.

Sprehod po praznično okrašeni Ljubljani, krašenje božične smrekice in kuhanje praznične večerje, tako si sledijo dogodki današnje praznične epizode. Na pultu leži ogromna purica in tudi njo Gaber in Primož praznično okrasita; sol, poper, maslo, citrusi in purica je že v pečici. Medtem ko se peče, pa naša kuharja pripravita zelenjavne štruklje in praznično sladico. Le katero? Je pred oknom ravnokar stal Božiček? Pride na večerjo? Pa en velik dober tek vam želimo!

Joker je počaščen, da v zadnji oddaji tega leta gosti olimpijca, taekwandoista, Ivana Trajkoviča iz Slovenske Bistrice. Vrhunski športnik se taekwondoju posveča že več kot 26 let. Kot reprezentant je nastopil na 6 svetovnih in 6 evropskih prvenstvih ter 2 olimpijskih igrah. Prav na slednjih je dosegel 5. mesto. V prostem času rad kuha, rešuje križanke in igra šah. Najraje pa svoj čas posveča družini in sinu, da skupaj z navdušenjem spoznavata živali in kmetijo. Ivanu je vlogo super jokerja zaupal očetu in svojemu kondicijskemu trenerju Dragu Trajkoviču. V družbo našega šampiona pa bo s prav posebnim vabilom prišel vedno duhovit in nabrit Lado Bizovičar.

Ustvarjalci oddaje Avtomobilnost so dolgoletni odlični poznavalci avtomobilskih tehnologij in sodobnega razvoja na področju prometne varnosti, varovanja okolja in novih mobilnostnih smernic. Želja avtorjev oddaje je pogledati globlje v zakulisje industrije ter spoznati tako razloge kot metode, s katerimi sodobni svet avtomobilizma naslavlja preoblikovanje družbe v bolj trajnostno mobilnost. Posebnost ekipe Avtomobilnosti je tudi močno razvit čut do aktivne vloge pri povečanju prometne varnosti. Člani ekipe so namreč avtorji številnih preventivnih dogodkov in pobud, skupno pa jim je tudi to, da k sodelovanju zelo radi povabijo gledalce, bralce in poslušalce.

Leto 2025 se nezadržno približuje. Do konca prihodnjega leta bi morala naša država zagotoviti popolno dostopnost vseh javnih objektov za invalide. Vendar je ta cilj očitno še daleč od dosegljivega. Ob mednarodnem dnevu invalidov in dnevu človekovih pravic, ki ju praznujemo v začetku decembra, so ljudje z različnimi oviranostmi predstavili stanje dostopnosti v praksi. Menijo, da je država v 15 letih naredila bore malo. Ne zamudite tokratne oddaje Prisluhnimo tišini.

Jožef Klekl st. je bil duhovnik in narodni voditelj prekmurskih Slovencev v prvi polovici 20. stoletja. Oral je ledino slovenstva v pokrajini že kot mlad kaplan ob koncu 19. stoletja in po vzoru Mohorjevih knjig v času, ko je Prekmurje še bilo del Ogrske, slovenstvo zastavil tudi s pisano besedo. Slovensko krajino, kot je poimenoval Prekmurje, je s številnimi publikacijami povezoval s svetom, izseljenci, vojaki na frontah prve svetovne vojne in s kritično mislijo opisoval dogodke svetovnih razsežnosti. Ob tem pa predvsem med preprostim prebivalstvom gojil bralno kulturo. Po prvi vojni je bil poslanec v ustavodajni skupščini v Beogradu, a je kljub temu bdel nad »svojimi« Prekmurci. Leta 1941 je bil izgnan na Madžarsko, po srečnem spletu okoliščin vojno preživel in leta 1948 umrl odrinjen iz družbe in politike, a med ljudmi nikoli pozabljen. 12. oktobra so njegove posmrtne ostanke iz Murske Sobote z državnimi častmi prepeljali v Črenšovce, kjer je preživel največji in najustvarjalnejši del svojega življenja.

Ko je sveti Frančišek na božični večer leta 1223 želel zbrane čim bolj živo spomniti na Jezusovo rojstvo in je postlal preproste jasli, si verjetno ni mislil, da se bodo ob njegovem dejanju navdihovali mnogi, še osem stoletij kasneje. Od skromnih, zgolj nakazanih silhuet svete družine do velikih upodobitev z razkošnimi pokrajinami in s slikovitimi figurami – jaslice so sčasoma presegle zgolj verski simbol. Skozi različne generacije jaslice povezujejo ljudi v veri in umetniški ustvarjalnosti, postale so del kulturne dediščine, predvsem pa vedno znova pletejo zanimive človeške zgodbe.
Dokumentarni feljton so pripravili scenaristka Karmen Bončar, režiser Božo Grlj, direktor fotografije in snemalec Artur Rutar ter montažer Marko Hočevar.

V zagrebški Laubi je zazvenela veličastna mojstrovina sakralne glasbe zgodnjega baroka – Večernice blažene Device Claudia Monteverdija. Delo, ki se na Hrvaškem redko izvaja, še redkeje pa z avtentičnimi zgodovinskimi glasbili, so pod vodstvom dirigenta Tomislava Fačinija izvedli Zbor Hrvaške radiotelevizije, zasedba Concerto dei venti in glasbeniki Marija Andrejaš, Leo Sušanj Lujo, Pavlo Mašić in Izidor Erazem Grafenauer.

Neposredni prenos božične maše in odpiranja svetih vrat v baziliki sv. Petra. S simbolnim dejanjem so bo pričelo Jubilejno leto upanja 2025.

Ninna Kozorog, p. Karel Gržan in Adi Smolar na svoj način razmišljajo o človeku, (ne)humanosti naše dobe in poteh, ki so pred nami.

December - hrupen, zapravljiv in nemiren… A hkrati mesec, ko se nam utrinjajo misli, kako smo preživeli leto, kam gremo, kaj bo jutri, v kakšnem svetu živimo in kakšnega želimo zapustiti našim otrokom.
O tem se sprašujejo tudi trije razmišljujoči, aktivni in odgovorni posamezniki: Ninna Kozorog, p. Karel Geržan in Adi Smolar. Ga. Kozorog z društvom Humanitarček pomaga pomoči potrebnim (predvsem brezdomcem in starostnikom). Njihov projekt Vida je pretresel Slovenijo z zgodbami starostnikov, ki pozabljeni skozi mesec komaj preživijo z bedno pokojnino. P. Karla Gržana te krivice jezijo in bolijo, vzrok za nepravično porazdeljenost dobrin pa je našel v »hrematizmu« - današnji izkrivljeni obliki ekonomije. Kantavtor Adi Smolar pa o svetu, ki ga obdaja, poje že skoraj 40 let in z ljudmi deli svoja spoznanja o tem, da je pomemben prav ta trenutek, prav zdaj, da se odločimo, da bomo nekaj naredili zase, za druge, za skupnost.

André Rieu je s svojim znamenitim Orkestrom Johanna Straussa, solisti, plesalci in gosti nastopil v dvorani srednjeveške palače v Maastrichtu na predbožičnem koncertu, na katerem ni manjkalo niti snega in ledu. Posebni gostje magičnega večera so: The Frisian Ice Dancers, The Platin Tenors, Micaëla West in mnogi drugi.

Komična drama. Gospa Eva, kostumografka, nenadoma postane vdova. Umre ji mož Ludvik in vse v življenju se ji spremeni. Presenečenja si sledijo drugo za drugim … Tudi to s skrivnostno otroško risbo nekega dečka, ki jo je Eva našla nekje med moževimi stvarmi. Zadevi sicer ni pripisala posebnega pomena, je pa risba vznemirila njeno hčer Terezo, ki ji v življenju ne gre vse po maslu … Morda je prav zaradi tega pograbila idejo, da ima nekje odtujenega polbrata. Ta zamisel porodi druge, še bolj čudne, in na koncu sta ženski odločeni priti stvarem do dna; šli bosta po sledeh Ludvikovih življenjskih pustolovščin, njegovih ljubic in prijateljev, dokler ne bosta razrešili družinskih skrivnosti. Na pot se odpravita z Ludvikovim avtom, starodobnim Volgo GAZ 21, in že ta odločitev je dogodivščina sama po sebi …

TÁTOVA VOLHA / ČEŠKA R. / 2018
Režija: Jirí Vejdelek / Scenarij: Iva Jestrábová, Jirí Vejdelek / Igrajo: Eliska Balzerová, Tatiana Dyková, Martin Mysicka, Emília Vásáryová, Bolek Polívka, Vilma Cibulková, Eva Holubová, Hana Maciuchová, Ivana Uhlirova, Jana Plodková, Václav Neuzil, Eva Leinweberová …

Dokumentarni film Reka raziskuje odnos med ljudmi in rekami. S slikovitimi posnetki in ob spremljavi Avstralskega komornega orkestra je prava paša za naše čute. Z rekami smo neločljivo povezani. Že od pradavnine vplivajo na naše življenje ter se pretakajo skozi naše kulture in sanje. Toda film je tudi zgodba o napredku človeka in uničenju rek. Opozarja na pretirano izkoriščanje rečne moči in pomembnost prosto tekočih rek.

RIVER / Avstralija / 2021 / Režija: Jennifer Peedom