Smo vsi za kaj nadarjeni? Kako je z odkrivanjem in razvojem talentov? Od česa je odvisen uspeh? Šahistka, glasbenik in natakar, ki je tudi varnostnik – vsi trije so bili v osnovni šoli prepoznani kot nadarjeni. Laura Unuk, najboljša slovenska šahistka, šahovska velemojstrica, ki končuje študij biokemije, je svojo uspešno šahovsko pot začela v osnovnošolskem krožku. Prejemnik študentske Prešernove nagrade, tolkalist Inti Pucihar, je odraščal v glasbeni družini, Joland Orož pa zaradi težkih življenjskih okoliščin svoje nadarjenosti ni razvijal. O Laurinih, Intijevih in Jolandovih prehojenih poteh, vzponih in padcih, o tem, kaj danes počnejo s svojimi talenti, o njihovem delu in uspehih, dosežkih in željah v Posebnih zgodbah. Strokovni razmislek o nadarjenosti pa ponuja psihologinja in pedagoginja Ajda Erjavec Bartolj. Scenarij Milica Prešeren, režija Božo Grlj.

O seriji Posebne zgodbe:
Dokumentarna serija Posebne zgodbe daje glas posameznikom, katerih življenje zaznamujejo različne izkušnje, izzivi, spoznanja, prelomni, a tudi na videz bolj obrobni dogodki, ki odpirajo vprašanja in spodbujajo k razmisleku. To so tudi zgodbe otrok in odraslih z izkušnjo telesne ali duševne bolezni, razvojnih in drugih življenjskih težav. Dopolnjujejo jih znanstvena dognanja, besede strokovnjakov.
V posameznih delih dokumentarne serije smo doslej že spoznali življenje z avtizmom, ljudi, ki so za vedno na vozičku, prezgodaj odrasle otroke, posvojene, posameznike z disleksijo, zgodbe o darovanju organov, samomoru, ADHD-ju, tikih, o najboljših prijateljih, (po)moči umetnosti. Pretekle epizode so na ogled v TV-aplikaciji RTV 365. Letos se jim pridružujeta novi: o samozavesti in samopodobi (27. januarja) in o nadarjenih (3. februarja 2025) na TV Slovenija 1 ob 17.50.
Urednica serije je Milica Prešeren, nastaja pa v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija.

V uredništvu oddaj o kulturi vsako leto pripravimo portrete prejemnikov Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Umetnike obiščemo v okolju, kjer ustvarjajo, in se skozi njihovo pripoved skušamo približati njihovemu razumevanju sveta.

Letošnja nagrajenca za življenjsko delo sta kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov. Nagrade Prešernovega sklada prejmejo vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalski kolektiv Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik.

Portrete so pripravile novinarke Polona Balantič, Uršula Ana Mrežar, Mateja Kunst Drozg, Melita Kontrec, Meta Česnik, Petra Skok, Marjana Ravnjak in Maša Levičnik, režiser pa je Primož Meško.

Pristna drama o družinski dinamiki med odraslimi brati in sestrami, ki se odločajo o usodi imetja po smrti staršev

Po smrti očeta Antonia se njegovi trije že odrasli otroci s svojimi družinami zberejo v podeželski hiši, da bi jo pripravili za prodajo. Med njihovim kratkim obiskom na dan privrejo dolgo zakopani spomini in zamolčane skrivnosti, ki jih pestijo že vse življenje.

Prejemnik več nagrad za najboljši scenarij in najboljši film, tudi nagrade občinstva na Festivalu španskega filma Malaga.

Izvirni naslov: LA CASA / Španski film, 2024 / Režija: Álex Montoya / Scenarij: Joana M. Ortueta, Álex Montoya, Paco Roca / Igrajo: David Verdaguer, Luis Callejo, Óscar de la Fuente

Zgodovino Narodne in univerzitetne knjižnice so zaznamovale tri nesreče: dva požara in potres. Prvo zbirko so obsegale knjige jezuitskega kolegija, ki so jih ravno začeli popisovati, ko je leta 1774 knjižnica pogorela. Ohranilo se je zgolj 637 knjig. Sto let so knjige hranili v ljubljanskem Liceju, dokler stavbe po velikonočnem potresu niso podrli. V začetku leta 1944, tri leta po selitvi v Plečnikovo palačo na Turjaški ulici, pa je na veliko čitalnico padlo poštno letalo. Takrat je zgorelo več kot 40.000 knjig.
Veliko čitalnico vsakodnevno obiskujejo študentje, ki jim mogočen prostor nudi nenavaden mir, drugim obiskovalcem pa po zaslugi obveznih izvodov omogoča vpogled v skoraj vse, kar je bilo natisnjeno na ozem-lju današnje Slovenije ali v slovenskem jeziku. Skladišče na obrobju Ljubljane hrani 35 kilometrov tekočih polic gradiva. To niso le knjige, NUK z enako skrbnostjo hrani notne zapise, glasbene posnetke na kasetah in zgoš-čenkah, filme na videokasetah in DVD-jih, atlase in zemljevide, fotografije, ilustracije, plakate, kole-darje, letake, telefonske imenike, stripe, listke iz časa Osvobodilne fronte in nedavnih protestov. Na strež-nikih arhivirajo slovenske spletne strani. Prebiramo lahko nekoč prepovedano gradivo, ki je bilo z oznako D-fond zaklenjeno v omari direktorjeve pisarne. Najbolj dragocene knjige pa hranijo v trezorju, za kovin-skimi vrati, varovanimi s šifrirano ključavnico. Knjižničarji se dogovarjajo s pomembnimi avtorji ali njiho-vimi dediči in s posebno strastjo pridobivajo literarno zapuščino. Rokopisna zbirka se bogati z rokopisi, ko-respondenco, krtačnimi odtisi in nenavadnimi osebnimi predmeti.
Dokumentarni film nevsiljivo spremlja življenje knjižnice in pripoveduje zgodbe izjemnih predmetov, ki jih hrani. V zvočni podobi filma pa nas knjige kličejo k branju – v interpretaciji Študentskega pevskega zbora Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Režiser in scenarist je Amir Muratović, direktor fotografije Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Prostozidarska bratovščina je bila uradno ustanovljena na začetku 18. stoletja v Londonu, po nekaterih podatkih pa je obstajala že veliko prej. Delovanje te organizacije je že od nekdaj zavito v tančico skrivnosti. Dokumentarna serija v dveh delih raziskuje njeno usodo v času treh diktatur 20. stoletja: Mussolinijeve, Hitlerjeve in Francove. Vsi trije samodržci so prostozidarske lože prepovedali, njihove člane pa neusmiljeno preganjali, podobno kot komuniste in Jude. Bili so naravnost obsedeni s prostozidarji, ki so po njihovem prepričanju kovali zarote proti oblastem.

2. del:
Od treh velikih evropskih diktatorjev 20. stoletja – Mussolinija, Franca in Hitlerja – je bil nemški firer tisti, ki je prostozidarje preganjal najbolj zagrizeno. Začelo se je z iskanjem krivcev za poraz Nemčije v prvi svetovni vojni. Že v času spodletelega Hitlerjevega puča leta 1923 so Jude in prostozidarje razglasili za rasne sovražnike nemškega naroda, Hitler pa je v svojem delu Moj boj omenil judovsko-prostozidarsko zaroto. Leta 1935 je dal zapreti nemške prostozidarske lože, preganjanje članov bratovščine pa je nadaljeval tudi med drugo svetovno vojno, ne le v Nemčiji, temveč tudi v zasedenih državah, med drugim v Franciji in Belgiji. Po zasedbi Pariza so nacisti razdejali poslopje glavne francoske prostozidarske lože. Na tisoče prostozidarjev je končalo v koncentracijskih taboriščih, kjer so si prizadevali ohraniti svoje običaje in skrivne obrede.

DICTATORS’ NIGHTMARE / Italija / 2022 / Režija: Luigi Maria Perotti

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Bransonova prisilita družino Sparrow, da sodeluje pri iskanju Ryanove družine, ki jo je policija skrila v varno hišo. Ian se ponovno poveže z Julie, Lisa pa prejme anonimno pismo o Franklinu Warnerju in njegovi sumljivi preteklosti. Franklin hoče ponovno odpreti rudnik, mestni svet in nekateri ljudje pa so proti temu.

SHERWOOD (II.) / 2024 / Velika Britanija
Scenarij: James Graham
Režija: Clio Barnard
V glavnih vlogah: David Morrissey, Lesley Manville, Robert Glenister, Lorraine Ashbourne, Kevin Doyle, David Harewood, Robert Lindsay, Monica Dolan, Sharlene Whyte, Stephen Dillane

Drama. Berlin, multikulturna četrt Wedding. Film je posnet po provokativni avtobiografiji z naslovom »Ein Nasser Hund ist besser als ein trockener Jude« (v prevodu "Moker pes je boljši od suhega Juda") avtorja Arya Sharuza Shalicarja, ki je pred dvajsetimi leti preživljal najstništvo med mladimi gangsterji priseljenskih korenin, največ z Bližnjega vzhoda.
Mladi Soheil je svež priseljenec v Weddingu, ki pred novimi prijatelji turških, palestinskih, kurdskih in arabskih korenin prikriva svojo judovsko identiteto. Njegova družina je prišla iz Irana, zato je na zunaj tak kot druga mladina iz emigrantskih družin v Weddingu. Vseeno ga nekega dne po naključju razkrije Selma, njegova prijateljica in simpatija, ki se pojavi v krojaški trgovini njegovih staršev in nehote odkrije njihovo versko poreklo. "To mora ostati najina skrivnost,« Selmo prosi Soheil. Vendar gredo stvari svojo pot in kmalu vsem postane jasno, kdo je v resnici. Življenje se nenadoma zaplete. Prijatelji izginejo, tudi s Selmo so težave. Soheil najde uteho v judovskem vseučilišču. Spoznava holokavst in zgodovino svojega naroda in se sprašuje, ali je Wedding pravo okolje zanj.

WET DOG / NEM / 2021
Režija: Damir Lukačević / Scenarij: Damir Lukačević / Igrajo: Doguhan Kabadayi, Mohammad Eliraqui, Derya Dilber Kida, Khodr Ramadan, Judith Hofmann, Dorka Gryllus, Ariella Hirshfeld …