Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Bili smo na predstavitvi prevoda knjige Za mano belina koroškega Slovenca Martina Kušeja. Seznanili vas bomo s projektom düsseldorfskega umetnika Mische Kuballa Ko zidovi spregovorijo. V ljubljanski galeriji Dessa smo si ogledali potujočo razstavo V4+2024. Srednjeevropske enodružinske hiše. Obiskali pa smo tudi koncert ob 40-letnici nemške zasedbe Alphaville v dunajskem Gasometru.
Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. S strokovnjaki razrešujemo vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Vaša sredina družba sta Špela Močnik in David Urankar, jutro z nami je dobro jutro!
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
glasba Vilko Ovsenik in Slavko Avsenik
Na Golici je slovenska instrumentalna narodno zabavna polka, ki jo je leta 1954 za oddajo Četrkov večer na Radio Ljubljana prvič posnel Gorenjski kvartet. Velja za eno najprepoznavnejših polk ter za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Skladba ima kar 600 priredb, na nemškem govornem področju pa je znana pod imenom “Trompeten-Echo".
Zgodba o nastanku je legendarna: Slavko Avsenik je dobil idejo za pletilnim strojem, v nočni delovni izmeni tovarne Tonosa v Ljubljani. Zamisel je dobil prav pri tem, ko je poslušal takt pletilnega stroja in kar na prtiček od malice po svoje zapisal "ta-rara-pa-pam" ...
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Kaos, ki se je zažrl v svet, prikazujejo kot konec sveta – je to, kar se dogaja, res konec sveta ali le konec sistema, neoliberalne različice kapitalizma, ki ne deluje več, bo pojasnil mednarodni pravnik dr. Matjaž Nahtigal. Zakaj bi bilo treba Izrael izključiti s tekmovanja za pesem Evrovizije; zakaj je EU tako bled, zakaj sankcionira Rusijo, ne pa tudi Izraela; se bosta o premirju med Bosno in Republiko Srbsko pogajala Trump in Putin in kdo v Srbiji deluje v skladu z evropskimi vrednotami, predsednik Vučić ali študenti, pa bodo pojasnili evroposlanka Irena Joveva ter evroposlanca Matjaž Nemec in Vladimir Prebilič.
Ameriški predsednik Donald Trump svetovne trgovinske partnerice izsiljuje s položaja moči prvega svetovnega gospodarstva. Države na ameriški ultimat odgovarjajo različno. Čeprav so se pripravljene pogajati, je prostor za popuščanje omejen. Svetovne borze so v rdečem, svetu grozi recesija. Bo Trumpu z ultimati in pogajanji uspelo izsiliti za ZDA boljši dogovor ali pa bo trgovinsko izsiljevanje vodilo v potop svetovnega gospodarstva?
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
130 evrov za petminutni zdravniški pregled. Zveni znano? Ob dolgih čakalnih vrstah v slovenskem javnem zdravstvu se marsikateri pacient odloči za samoplačniški pregled ali poseg. Ti pa se po njihovih izkušnjah zelo razlikujejo tako v cenah kot v kakovosti storitev. Varuh pacientovih pravic ob tem opozarja, da se pri zapletih oziroma nekakovostnih storitvah bolniki dostikrat srečujejo z neodzivnostjo zdravnikov, pomanjkljiv je po njegovem mnenju tudi nadzor. Postopki pred komisijo za varstvo pacientovih pravic se vlečejo več mesecev, zdravniška zbornica pa je – tako varuh – pri obravnavanju pritožb preveč anemična.
Serija opisuje tri večje svetovne reke, afriški Zambezi, eno najbolj divjih rek na svetu, na kateri so tudi slavni Viktorijini slapovi, Donavo, najbolj mednarodno reko na svetu, saj njeno porečje prepreda kar 19 držav in katere pritok je tudi Sava, ter Jukon s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, ki že stoletja omogoča življenje staroselcem.
Zambezi
Mogočni Zambezi – najbolj divja afriška reka. Poplavlja neskončne ravnine, spodbudi selitev 30.000 gnujev, vasi spremeni v otoke. Ko pade v previsno globino, ustvari največjo vodno zaveso na svetu, Viktorijine slapove. Ustvari tudi Zambezijski val, izjemen izziv za deskarje. Preden konča v Indijskem oceanu, se še razlije kot ogromno umetno jezero, ob katerem živijo mogočni kričavi belorepci.
EARTH'S GREAT RIVERS (II.) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Andrew Murray
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
Tinitus – nevidna nadloga, ki pesti vse več ljudi. Kaj se zgodi, ko nam v ušesih zvoni tudi takrat, ko je popolna tišina? Kako glasna glasba in stres vplivata na naše slušno zdravje? Spoznali bomo zgodbo didžeja, ki se vsak dan spoprijema s tinitusom. Ali imajo tinitus tudi gluhe osebe? Kakšne so terapije zanj? Vse to izveste v oddaji Prisluhnimo tišini.
Udeleženci prelomnega romskega kongresa leta 1971 v Londonu so govorili predvsem o tem, kako naj Romi, ki so najbolj razseljena narodna skupnost na svetu, postanejo enakopraven del družbe. Tudi ob letošnjem osrednjem prazniku, 8. aprilu, prevladuje spoznanje, da je to mogoče le ob boljši izobrazbi in večji zaposljivosti. Člani društva Fršlus so obiskali tri romska naselja, utrinke z obiska predstavljamo v tokratni oddaji. V Škocjanu in Mariboru smo se pridružili praznovanju dneva Romov. Skupina Šukar nadaljuje glasbeno pot z novim imenom Etno karavana.
Alergije so tiha epidemija sodobnega časa. Z njimi se spopada več kot tretjina Evropejcev, njihovo število pa hitro narašča. V zadnjih 20 letih se je število otrok z alergijami na hrano povečalo za več kot polovico. Alergije postajajo vse večji izziv. Kako živeti z njimi? O tem se v oddaji voditelj David Zupančič, dr. med., spec. infektolog, pogovarja s prof. dr. Mitjo Košnikom, specialistom interne medicine, pnevmologije ter alergologije in klinične imunologije z Univerzitetne klinike Golnik. Maja Vogrič predstavlja, kako je živeti z anafilaksijo ob virusnih okužbah, s študentom medicine iz projekta Za življenje! Ljubljana iz Zveze študentov medicine Tilom Brežnikom pa spet osvežujemo znanje o postopkih prve pomoči in o tem, kako preventivno ravnati, če smo alergični.
Prvič pred televizijske kamere prihajata mama in hči iz kraja Raka, ki si delita strast do kvizov, reševanja križank in igranja družabnih iger. V besednih igrah se radi preizkusita tudi dolgoletni prijateljici, doma iz Kamne Gorice in Lesc; njuna najbolj drzna stvar je bila skok s padalom. Še dva para prihajata iz Ljubljane: denarno nagrado bosta lovila prijatelja, ki skupaj gobarita in obiskujeta športne dogodke, ter babica in vnukinja, ki radi odkrivata neznane kraje. Voditelj Sandi Morel.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Drama in triler. Mala Amal iz Sirije prebegne v Turčijo, od koder naj bi se s čolnom prepeljala v Grčijo, od tam pa bi se odpravila na Švedsko. Toda v kaosu sirske vojne izgubi stik s starši ter starejšima sestrama in v Turčijo pribeži sama. V Turčiji pa sirskim beguncem ni nič lažje. Takoj se jih lotijo turški policisti. Raciji se Amal izogne s pomočjo tihotapca Sama. Ta poskrbi, da ju ne ujamejo, a zato mora onesposobiti policaja. Mala Amal in grob tihotapec Sam se med skrivanjem zbližata. Deklica tihotapca spominja na nekoga, ki mu je bil nekoč blizu. Samu družabnik Karim svetuje, naj pobegne iz države, dokler se zadeva s pretepenim policajem ne razreši. Sam in Amal se s čolnom odpravita v Grčijo in tja tudi srečno prispeta. Nato ga Karim po telefonu napoti v Bolgarijo, kjer naj bi prevzel novo skupino beguncev. Amal se ga drži kot klop, saj računa, da bo v tem ali naslednjem begunskem taborišču našla sestri in skupaj z njima odšla na Švedsko, kjer se bo družina končno združila. Toda Amal ne sluti resnice o svojih starših, ki jo Sam pozna in ki jo bo moral prej ali slej razkriti tudi njej.
EXODUS/ ŠVEDSKA/2023
Režija: Abbe Hassan/Scenarij: Kristoffer Cras, Abbe Hassan/Igrajo: Jwan Alqatami, Khaled Alqatami, Isa Aouifia, Ashraf Barhom, Christina Karatza, Pavlina Sarli …
Italo Calvino je zbral 200 pravljic iz vse Italije in tako ustvaril izjemno delo. Za Italijane je namreč naredil to, kar sta brata Grimm za Nemce. Najbolj so ga navdušile sicilijanske in toskanske pravljice. Ključnega pomena pri tem je bilo tudi njegovo poglabljanje v arhivsko gradivo in raziskovanje vseh kotičkov Italije, ob tem pa »izumljanje« enotnega jezika in sloga italijanske pravljice. S tem je Calvino dosegel, da se je ohranila ljudskost, ki pa jo je opremil s svojo estetiko. V dveh debelih knjigah se pred bralcem tako razprostira pestro italijansko ljudsko izročilo.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Človek je od nekdaj globoko povezan s hrano. Z njo dobimo potrebne snovi za življenje, prek hrane pa tudi izražamo odnos do sveta, pripadnost skupnosti, spomin, vero in celo smisel življenja.
Hrana in vse, kar je povezano z njo – prehranjevanje, zdravje, diete, obredi, nasveti, prepovedi – je ena največkrat omenjenih, opisanih in raziskovanih tem na svetu, tako v poljudnih kot tudi v antropoloških, etničnih, religioznih in medijskih virih. Kaj pove sodobni odnos do hrane o človekovem duhovnem iskanju? Katere izzive ponujajo verske tradicije in zakaj je hrana veliko več kot le kalorije?
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Neveljaven email naslov