Ima 75 odstotkov kmetijskih zemljišč z naravnimi omejitvami, skoraj 38 odstotkov njenega ozemlja PA spada v območje NATURA 2000, poznano kot evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost. Posebna varstvena območja so torej namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi zaradi dejavnosti človeka.

Do leta 2020 bo program Skupne kmetijske politike EU (SKP) v slovenski kmetijski sektor investirala približno 1,8 milijarde evrov in sofinancirala podeželski program državne politike. Ključne prednostne naloge, opredeljene na evropski ravni, so delovna mesta in rast, trajnost, modernizacija, inovativnost in kakovost, ki jih vsaka država članica prilagodi glede na njene specifike.

Ključna sprememba SKP (2014-2020) je uporaba novih »zelenih« pravil, s katerimi želi poudariti koristi, ki jih kmetje zagotavljajo družbi v vprašanjih, kot so podnebne spremembe ter biotska raznovrstnost izgube in kakovosti tal. V skladu s tem sistemom je 30 odstotkov direktne finančne pomoči, osnovne dohodkovne podpore, dodeljene kmetom za nadomestilo za javne dobrine in storitve, ki jih zagotavljajo, plačanih na hektar, povezan s tremi okolju prijaznimi kmetijskimi praksami: diverzifikacija pridelkov, ohranjanje trajne travinje in ohranjanje petih odstotkov kmetijskega območja ekološkega interesa ali upoštevanja ukrepov vsaj enakovredne koristi za okolje.

Skupna kmetijska politika EU je podprla ključne prioritete slovenskega razvoja podeželja s skupnim prispevkom 838 milijonov in z 269 milijoni evrov iz državnega proračuna znoraj Programa za razvoj podeželja za obdobje 2014-2020 določila prednostne naloge obnavljanja, ohranjanja in izboljšanja ekosistemov, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom, krepitvijo konkurenčnosti kmetijsko-živilskega sektorja in trajnostnega gozdarstva, s posebnim poudarkom na okolju, podnebnih spremembah, inovacijah, generacijski prenovi in sodelovanje, kot tudi olajšanju socialne vključenosti in lokalnemu razvoju na podeželskih območjih.

V obdobju 2007-2013 je SKP vložila več kot 1,57 milijarde evrov v kmetijskem sektorju in na podeželju s ciljem stabilizacije dohodka kmetov, posodobitve in povečanja sposobnosti preživetja slovenskih kmetij ter njihovo trajnost, pa tudi zagotavljanje varne, dostopne in kakovostne hrane za svoje državljane.

V letu 2014 je dobrih 56 tisoč slovenskih kmetijskih podjetij prejelo približno 131 milijonov evrov direktnih plačil, 89 odstotkov med njimi je prejelo plačilo pod pet tisoč evrov. EU je s tržnimi ukrepi in promocijo podprla večinoma kmete v vinskem sektorju. S programom spodbujanja slovenskih vin na trgih tretjih držav izven EU se pričakuje, da se bo izvoz slovenskih vin, ki je med leti 2008 in 2012 znašal 5,4 milijona litrov letno ali 8,3 milijonov evrov, povečal za 5%.
Program razvoja podeželja je med leti 2007-2013 prejel tudi zelo pomembno spodbudo za rast delovnih mest na slovenskem podeželju v višini 1,171 milijarde evrov javnih sredstev (916 milijonov EUR iz sredstev EU) v številnih dejavnostih, ki podpirajo kmetijsko pridelavo in gozdarstvo ter koristijo slovenskim podeželskim območjem.

Osrednjega pomena za Slovenijo v naslednjih letih bo tako poudarek na izzivih, povezanimi z opustitvijo zemljišč in statusom ekosistemov z onesnaženostjo površinskih in podzemnih voda ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, kot tudi nadaljevanje rasti zelenih delovnih mest in podpora mladim v kmetijstvu.