Na podlagi izkušenj in stikov z več tisoč pritožniki ter številnimi programskimi ustvarjalci RTV Slovenija je varuhinja menila, da v slovenski javnosti vlada zmeda v razumevanju medijev, komu zaupati in zakaj ter kakšna merila uporabiti za presojo kakovostnega novinarstva. Slabo razumljena je tudi vloga javnega medijskega servisa. Kot primer nesporazuma je omenila neuspeli poskus uskladitve RTV-prispevka, ko so se pokazale velike razlike v pričakovanjih, a tudi velike podobnosti v mnenjih »povprečnega pritožnika« in tistih sodelujočih v razpravi, ki bi morali razmere v medijih dobro poznati. Predlagala je, da se z medijskim opismenjevanjem začne pred lastnim pragom, v medijih, pri čemer bi morali novinarji sestopiti s piedestala in se odpreti občinstvu.

Predstavnik flamskega tiskovnega sveta Pieter Knapen je poudaril vlogo samoregulacije in medijskih varuhov ter novinarjem kakovostnih medijev predlagal novo filozofijo, ki bi jo lahko strnili v slogan: Transparentnost je nova objektivnost.

V razpravi sta sodelovala še profesor z zagrebške fakultete za politične vede Igor Kanižaj, ki je spregovoril o hrvaškem projektu Otroci medijev, in predstavnik katalonskega svet za avdiovizualno dejavnost Carles Lopez, ki je predstavil konkretne projekte medijskega opismenjevanja otrok, staršev in učiteljev. Dogodek je povezovala neodvisna svetovalka za področje medijske pismenosti Martina Chapman.