V javnem mediju je pri podajanju javnozdravstvenih vsebin treba v prvi vrsti slediti
javnozdravstvenim smernicam v državi ter argumentom stroke.
Pri obravnavi javnozdravstvenih (kakor tudi drugih strokovnih, znanstvenih itd.) tematik ni dovoljeno matematično izravnavati strokovnih argumentov, ki slonijo na dejstvih in dognanjih, ter nasprotnih mnenj, ki slonijo na občutkih, strahovih, nedokazanih trditvah, neprimerljivih podatkih ali podatkih, ki jih je stroka ovrgla.
Lažno uravnoteževanje ni dovoljeno
Lažno uravnoteževanje (false equivalence), ko se primerja neprimerljivo, ni združljivo z
odgovornim novinarstvom v javnem mediju.
Dolžnost javnega medija je, da daje prednost dejstvom, strokovnim ugotovitvam, pred laičnimi mnenji in laičnimi interpretacijami teh podatkov in dokazov. Vendar pa je za celovit prikaz javnozdravstvenih tematik, ki očitno tudi delijo in sprožajo kontroverze, treba poiskati ustrezen način za vključitev ločenih pogledov, upoštevaje vsakokratni fokus, kontekst in žanr obravnave.
Ločena mnenja, strahovi, teorije zarot
Kako obravnavati razlage in mnenja, ki se napajajo pri osamljenih znanstvenih oz. strokovnih argumentih ali v teorijah zarot? Vsekakor ne s posmehovanjem, norčevanjem, zvišenostjo in podcenjevanjem.
Varuhinja opozarja, da je treba prisluhniti tudi pomislekom zanikovalcev, dvomljivcev in nasprotnikov cepiv ter pri odgovornih v imenu tega dela občinstva, kakor tudi drugih, ki imajo zadržke ali se bojijo, iskati odgovore na njihova vprašanja, dvome in strahove.
V času poostrenih ukrepov za zajezitev epidemije in spreminjajočih se navodil za ohranjanje zdravja ima javni medij posebno odgovornost, da s parcialnimi informacijami ne bega občinstva. V iskanju razlag in dodajanju novih pogledov mu ni treba tekmovati z družbenimi omrežji, pomembna je verodostojnost izrečenega, ob zavedanju posledic za zdravje ljudi.