Grosar je poudaril, da OZS od države ne zahteva nič drugega kot normalne pogoje za zdrav razvoj podjetništva. Predstavnikom strank pa je svetoval, naj si v prihodnje, če se bodo še srečevali na podobnih okroglih mizah, preberejo "vsaj osnovne podatke o zbornici".

Okroglo mizo, na kateri so predstavniki strank, ki se potegujejo za vstop v državni zbor, odgovarjali na vprašanja navzočih, je organizirala Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.

Po besedah Štefana Grosarja so okroglo mizo organizirali tudi zato, da člani obrtne zbornice vidijo, katera izmed strank ima odgovore na vprašanja, ki zadevajo podjetniško problematiko, in "koga se splača voliti".

Prisilna poravnava da ali ne?
Denis Miklavčič, kandidat TRS-a, je poudaril, da "ne moremo kar pokopati tistega, ki zaide v težave", še prej pa bi se po njegovem mnenju morali podjetniki zavedati, s kom poslujejo. Janez Šušteršič (Lista Virant) meni, da je institut prisilne poravnave v Sloveniji mnogokrat zlorabljen, zato se v njihovi stranki zavzemajo za spremenjen način stečaja, prisilni poravnavi v taki obliki, kot jo poznamo zdaj, pa niso naklonjeni. Boštjan Ploštajner (LDS) je povedal, da prisilne poravnave ne bi ukinili, bi jo pa spremenili.

Jožef Jarh (Naprej Slovenija) je dejal, da se zavzemajo, da se prisilna poravnava uvede, NSi pa bi prisilno poravnavo v taki obliki ukinil ali pa temeljito prenovil, je zatrdila Mojca Kucler Dolinar. Zoran Drnovšek (SMS - Zeleni Evrope) je povedal, da je težava prisilne poravnave tudi v sodstvu, ki ni učinkovito. Menijo, da prisilna poravnava lahko ostane, vendar če neko podjetje ne more poplačati 50 odstotkov dolgov, mora iti v stečaj.

Zaresova predstavnica Alenka Škrabec je poudarila, da se mora zagotoviti denar za upnike in uvesti možnost, da se dolgovi pretvorijo v lastniške deleže podjetja. Franc Jamšek (Pozitivna Slovenija) je dejal: "Prisilka mora izginiti, ker ne sodi v kapitalizem."

"Prisilna poravnava v taki obliki, kot je, je bedarija," je dejala Maja Kodre (SNS) in dodala, da je sicer dobro zamišljena, vendar nedodelana in po mnenju SNS-a je treba uporabiti druge ukrepe. Minister za finance Franci Križanič (SD) je povedal, da je vlada v odhodu sprejela kar nekaj ukrepov za zaščito upnikov, da so posledice neplačila terjatev manjše in manjše podjetnike manj prizadenejo.

Marija Horvat (DeSUS) je poudarila, da bi moral biti postopek prisilne poravnave krajši in da bi morali biti upniki vedno upravičeni do poplačila dolgov, sicer gre za "krajo upnikov". SLS-ova predstavnica Andreja Grabnar je poudarila, da je prisilna poravnava v taki obliki, kot jo poznamo, nedopustna. Meni, da bi glede takih vprašanj morali politiki bolj sodelovati tudi z obrtno zbornico.

SDS glede prisilne poravnave predlaga sistem, po katerem bi moralo podjetje v prvem letu poplačati 70 odstotkov dolgov, v drugem preostalih trideset, če tega ne zmore, gre podjetje v stečaj, in če ni poplačanih 50 odstotkov dolgov, morajo lastniki podjetja kazensko odgovarjati, je zatrdil Andrej Šircelj.

Gojko Stanič (Sem - Si) pa meni, da je prisilna poravnava smiselna le, če obstaja interes upnikov, da podjetje, ki jim dolguje denar, še naprej posluje, če tega interesa ni, pa naj gre tako podjetje čim prej v stečaj.

Koliko znaša članarina za Obrtno zbornico Slovenije?
Na vprašanje, koliko znaša članarina v zbornici (od 0 do 50 evrov), so odgovorili zgolj Ploštajner, Horvatova, Grabnarjeva in Šircelj, drugi niso vedeli.

Koliko plačujejo podjetja v državni lasti Gospodarski zbornici Slovenije?
"Nič ne plačujejo, plačujejo davkoplačevalci," je edini povedal Denis Miklavčič.

Koliko ima gospodarska zbornica članov?
Na vprašanje iz občinstva ni znal odgovoriti nihče.