Ustvarjalci oddaje Pogledi Slovenije so v studiu gostili predsednike političnih strank, ki imajo na letošnjih parlamentarnih volitvah, sodeč po javnomnenjskih anketah, največ možnosti za zmago: Janeza Janšo, Zorana Jankovića in Gregorja Viranta. Soočili so jih z nekaterimi najvidnejšimi slovenskimi gospodarstveniki in sindikalisti.

Janša: Imamo iluzijo, da bomo z zakoni določili, kaj je prav
Predsednik SDS-a Janez Janša je dejal, da smo v položaju, ko pomemben del družbenega sistema ne deluje, in sicer je to bančni sektor. Zaradi kreditnega krča, kot pravi, prihaja do idej, da bi podjetja neposredno subvencionirala država, kar pa se mu ne zdi najboljša ideja. "Če se nam avto pokvari, ga moramo popraviti, ne pa tovor preložiti na konjsko vprego," je položaj v prispodobi pojasnil Janša.

Podjetnik Marjan Batagel je opozoril, da je percepcija ljudi, da so vsi podjetniki tajkuni, napačna in da jo je treba spremeniti. "Nekateri podjetniki imamo premoženje samo v svojih firmah in za te firme bomo zelo skrbeli. Ampak zakaj? Zato, ker ločimo med zakonom, ki je postavljen za določeno skupino ljudi in ureja odnose, in moralo, ki je splošna vrednota, ki se dotika vseh ljudi. Znotraj nje pa je etika. Etika pa pozna meje. In če bomo ta menedžment preselili na državo, potem bo tudi ta moralno etični direktor vedel, kje so njegove meje in se ne bo pustil menedžirati, tako ali drugače, nobeni politični opciji," je poudaril.

Na njegove besede se je navezal tudi Janša. "Obstaja skupni imenovalec problemov. Po 20 letih samostojnega življenja smo v Sloveniji prišli v položaj, ko imamo iluzijo, da bomo z zakoni, uredbami in uvedbenimi akti naredili nekaj, kar se s tem ne da, se pravi da bomo na splošno določili, kaj je prav in kaj je narobe. To je vprašanje etike in morale, o čemer je gospod Batagel govoril, in to mora biti del vzgoje, del šolskega sistema, del življenja, del vrednot," je dejal.

Še ena milijarda je preveč
Zoran Janković je poudaril, da se mu ne zdi prav, da se država zadolži za potrebe podjetij za novo milijardo evrov. Bolj smiselne se mu zdijo nove naložbe in davčne olajšave na investicije, ki prinašajo dodano vrednost.

Tudi Gregor Virant je nasprotoval pobudi gospodarstvenikov o novem zadolževanju, saj se je v zadnjih letih javni dolg podvojil. "Moramo priti v položaj, da se začne ta dolg zmanjševati. Vlada mora poskrbeti, da bodo tista podjetja, ki imajo denar, ostala v Sloveniji," je dejal.

Država se mora debirokratizirati in poenostaviti, meni Virant. Delovati morajo kot dober servis in gospodarstvenikom prepustiti, da upravljajo podjetja. Dodal je, da imamo povsem zavožen bančni sistem, država pa se mora iz bank umakniti. Opozoril je, da banke, ki so v državni lasti, v tem trenutku niso servis gospodarstvu. "Obnašajo se tako, da takrat, ko je najbolj nujno, ko je neurje, sedijo na dežniku, namesto, da bi ga posodile podjetnikom," je poudaril.

Virant je še dejal, da se bo njegova stranka zavzela za transparentno prodajo državnega premoženja na javnih razpisih.

Janša: Imeli smo iluzijo, da se da transparentno kadrovati
Virant je poudaril, da je večina vlad do zdaj politično kadrovala v podjetjih. "Hvala Virantu, ker je končno povedal, da so politično kadrovali," se je odzval Janković. Virant je nato zanikal, da bi sam kadarkoli izvajal politično kadrovanje.

Janša je nato zatrdil, da je imela njegova vlada ob prevzemu mandata leta 2004 iluzijo, da se da transparentno kadrovati s strani vlade. Zato so za položaje v gospodarstvu objavljali razpise, tretjino mest v nadzornih svetih podjetij pa so namenili tudi opoziciji, vendar so na koncu kljub vsemu ugotovili, da je edini način, da se "znebimo tega moralnega hazarda", da se politika umakne iz upravljanja podjetij.
Težava je v slabih menedžerjih
Janković se ni strinjal s takojšnjim umikom države iz gospodarstva in je menil, da je treba ločiti med dobrimi in slabimi podjetji in kot primer navedel Krko. Po njegovem mnenju je ključna menedžerska struktura podjetja, kjer vidi težavo. Janković je zatrdil, da se je država v Janševem mandatu umikala iz gospodarstva, rezultati takšne politike pa naj bi bili vidni danes.

Po Janševem mnenju takojšen umik države iz bank ne bo rešil ničesar, saj imamo neustrezno kapitalsko strukturo in ne bi dobili ustrezne cene zanje, ker bi dve leti iskali kupca zanje. Morali bi sanirati bančni sistem, a "žal gre to na stroške davkoplačevalcev", a bi morali storiti enkrat, ne pa vsako leto. Ob tem se je obregnil ob financiranje projekta stoženskega stadiona s strani bank.

Janković v svojem programu napoveduje dvig DDV-ja za eno odstotno točko, s čimer pa se Virant in Janša ne strinjata. Predsednik SDS-a je poudaril, da dvig davkov ni pot k rešitvi. Kot pravi, je treba predvsem poiskati rezerve, ki jih ima država pri svojem delovanju. Po njegovih besedah je država s 40 tisoč manj uslužbenci ob svojem nastanku delovala enako dobro kot danes. "Ni rešitev, da damo teh 40 tisoč ljudi na cesto, ampak da se za njih najdejo delovna mesta v gospodarstvu," je dejal.

Prepričan je, da je treba gospodarstvu dati kisika, kar bi storili predvsem z debirokratizacijo, sanacijo bank, davčnimi olajšavami in pravičnejšo državo.
Podjetnik Marjan Batagel se z dvigom DDV-ja ne strinja in se sprašuje, kako bi na to reagirali tuji investitorji, ki bi v tem primeru prišli v še bolj obdavčeno državo. Proti dvigu DDV-ja je tudi sindikalist Ladislav Rožič, saj je prepričan, da bomo z dvigom DDV-ja vsi plačevali za zgrešene naložbe iz preteklosti. Bolj pomembna se mu zdi omejitev sive ekonomije. Z zmanjšanjem te za 10 odstotkov bi, kot pravi, dobili tri milijarde in pol evrov.

Vladavina birokratov
V drugem delu oddaje so se gostje dotaknili tudi težave pretirane birokratizacije Slovenije. Po mnenju Jankovića veliko težavo predstavlja nezmožnost uskladitev ministrstev za promet, kmetijstvo in okolje.
Da je največja težava umeščanje v prostor, se je strinjal tudi Virant in ponovil že večkrat povedano, da "trije birokrati v Ljubljani odločajo, kje se bodo izdajala stavbna dovoljenja". Ovira je tudi registracija lastnine, kjer bi Virant združil zemljiško knjigo in kataster. Tudi Janša se je strinjal, da imajo v Sloveniji birokrati preveliko moč.
Sindikalist Janez Posedi pa po drugi strani meni, da ni težava v birokratih, ampak v lobijih, ki birokrate "podmažejo", da nato spremenijo svoje odločitve. Težava je tudi v pomanjkanju poslovne morale, zaradi česar mora sploh nastopiti pravna država, je prepričan Posedi.