Vprašanje pokojninske reforme se je v času zaostrenih gospodarskih in finančnih razmer prebilo na vrh prednostnih nalog države in tam ostalo tudi po referendumski zavrnitvi reforme. Med najspornejšimi točkami so bili upokojitveni pogoji, zlasti sindikati pa niso bili zadovoljni s potekom socialnega dialoga.

Kakšni so torej predlogi rešitev za pokojninski sistem, ki jih ponujajo stranke? Kakšne upokojitvene pogoje za polno starostno upokojitev bi predlagale, kaj bi storile za podaljšanje delovne aktivnosti zaposlenih in kakšno težo bo imel socialni dialog? Nekatere stranke menijo, da je reforma še vedno nujna, nekatere bi najprej uvedle druge ukrepe in šele nato morda reformo, za nekatere pa reforma sploh ni potrebna.

Zares: Upokojitvena starost naj bo 65 let za oba spola
"Predpostavka za izvedbo pokojninske reforme je socialni dialog o vprašanjih, kako zagotoviti vzdržnost sistema in zaustaviti padanje pokojnin," menijo v SD-ju. Prizadevali si bodo za doseganje upokojitvene starosti, običajne v razvitih državah, pri tem pa upoštevali postopnost uvajanja višje starosti.

V SDS-u se zavzemajo za preglednost sistema z uvedbo osebnega pokojninskega računa, za očiščenje pokojninske blagajne vseh nepokojninskih izdatkov in za okrepitev kapitalskega dela pokojninskega sistema. Konkretni predlogi pa morajo biti rezultat socialnega dialoga, poudarjajo.

Upokojitvena starost naj bo 65 let za oba spola ob pokojninski dobi 40 let po prehodnem obdobju, z razlikovanjem za tiste, ki so se zaposlili pred 20. letom starosti, pravijo v Zaresu. Po njihovem mnenju so za podaljšanje delovne aktivnosti potrebni bonusi, davčne stimulacije in stimulativno delovno okolje.

SLS za reformo s predhodnim socialnim dogovorom
DeSUS se zavzema za pošteno usklajevanje pokojnin, uvedbo individualnih računov, ukinitev drugega pokojninskega stebra in vrnitev sredstev Kapitalske družbe. Upokojitveni pogoj za polno pokojnino naj bo 40 let pokojninske dobe ali 65 let starosti. Nujen je dogovor s socialnimi partnerji, poudarjajo.

SNS poudarja, da bi moralo biti merilo za polno upokojitev dopolnjena delovna doba v višini 40 let, starost pa ne bi smela igrati vloge. Če pogoj dopolnjene delovne dobe ni izpolnjen, naj se po njihovih besedah kot merilo upoštevata starost delavca in skupna delovna doba. So še za izterjavo neplačanih prispevkov.

SLS je za sprejetje pokojninske reforme s predhodnim socialnim dogovorom. Razmerje med zaposlenimi in upokojenci je čedalje manj ugodno, razliko pa krije proračun. Alternativa dvigu upokojitvene starosti je nižanje pokojnin ali večja obremenitev podjetij, kar bi pomenilo padec konkurenčnosti, menijo.

Lista Virant: Pokojninski sistem mora biti pregleden
Reforma ne bo mogla biti bistveno drugačna od tiste, zavrnjene na referendumu, so prepričani v LDS-u. Kdor trdi, da je mogoče pozitivne javnofinančne učinke doseči brez podaljšanja delovne dobe, neodgovorno zavaja volivke in volivce. Z zainteresiranimi javnostmi pa je treba doseči soglasje, pravijo.

"Reforma je nujna. Postopno podaljševanje delovne dobe sledi daljšemu življenju in črpanju pokojnin," poudarjajo v Demokratični stranki dela. Socialni partnerji bodo morali to sprejeti ali pa bo škoda še večja, so prepričani.

Po prepričanju Državljanske liste Gregorja Viranta mora biti pokojninski sistem pregleden. Prejemke, ki ne temeljijo na zavarovanju, je treba prenesti na proračun. Okrepiti je treba spodbude za daljše ostajanje v zaposlitvi. So tudi za spodbuditev delodajalca in delojemalca, da prostovoljno podaljšata pogodbo o delovnem razmerju.

Gibanje za Slovenijo: Reforma ni potrebna
"Pokojninska reforma ni potrebna," so prepričani v Gibanju za Slovenijo. Če je blagajna prazna, je treba zavezati vse operativne člene države, da ustvarjajo nova delovna mesta. Pri tem je treba poskrbeti, da denar iz bank ne bo "izpareval" v slabe naložbe, ampak v panoge, ki jih bo podpirala država, so opozorili.

"Pokojninska reforma, ki je padla na referendumu, je bila dobra in jo je treba sprejeti," poudarjajo v Listi Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija. Nujna so pogajanja s sindikati, ki bodo to omogočila, seveda ob morebitnih popravkih, so pojasnili.

"Upokojitvena starost za polno starostno upokojitev naj bo različna glede na poklic," pravijo v Novi Sloveniji. Upoštevajmo posebnosti posameznih skupin: nekateri težko delajo do 60. leta, drugi brez težav. Pri izračunu pokojnin upoštevajmo povprečje plač vsega obdobja zaposlenosti in število otrok v družini, menijo.

SMS - Zeleni: Reforma je nujna
Preprost ukrep bi bil po mnenju Stranke enakih možnosti skrajšanje delovne dobe in časa. S tem bi se zaposlilo več mladih. Država lahko namesto izplačevanja socialnih prispevkov tudi subvencionira delovna mesta - veliko zaposlitev bi bilo v socialnih storitvah in pri reševanju okoljskih vprašanj, predlagajo.

"Pokojninska reforma je nujna," opozarja Stranka mladih - Zeleni Evrope. Dvig starostne meje je sprejemljiv samo, če ga spremljajo tudi drugi strukturni posegi na tem področju, kot so prilagojena delovna mesta, skrajšan delavnik in podporni centri za starejše. Kot resnično reformo pa bodo predlagali univerzalno pokojnino.

Zeleni Slovenije: Najnižja pokojnina mora pokriti osnovne življenjske stroške
Najprej bi v Stranki slovenskega naroda predlagali prehod na mehkejši način dvigovanja delovne in starostne dobe, s priporočenim delom in obračunom bonusa po zakonsko predpisani minimalni starosti za upokojitev. Če to ne bi dalo zadovoljivih rezultatov, pa bi, kot navajajo, naknadno vnesli v zakon višji prag upokojitve.

"Vprašanje pokojninske reforme je ob nezaposlenih izobraženih mladih absurdno in pomeni zgolj premeščanje problema v prihodnost," poudarja Stranka za trajnostni razvoj Slovenije - TRS. Zavzemajo se tako za socialni kot medgeneracijski dialog in sporazum. Odgovori so po njihovem mnenju v spremembah v gospodarstvu in trgu dela.

"Najnižja pokojnina s polno delovno dobo mora pokrivati osnovne življenjske stroške," pravijo Zeleni Slovenije. 40 let delovne dobe je glede na pričakovano življenjsko dobo ustrezna rešitev. Za koliko bomo pokojninsko dobo povečevali v prihodnje, pa je po njihovem mnenju odvisno od uspeha gospodarskih ukrepov nove vlade.