Glasbenik, ki je v več kot 40-letni karieri izdal okoli 30 albumov, se je za izid nove trilogije albumov odločil, ker mu je razmah novega koronavirusa onemogočil, da bi življenjsko prelomnico praznoval tam, kjer je najraje – na odru pred občinstvom.

Prek svojih družbenih kanalov je svojim oboževalcem ob tem sporočil: "Tokrat sem se dal na tri, da svoji bujni domišljiji ne bi privoščil nepotrebnih premorov." Po pisanju časopisa Il Messaggero naj bi vsak prihodnji mesec izdal po en album.

Glasbenik se je kot Renato Fiacchini rodil 30. septembra 1950. Na glasbeno pot se je podal še kot mladenič, nanj pa je zelo vplivalo ustvarjalno vrenje okoli rimskega lokala Piper, ki je bil nekdaj srce italijanskega beata. Sprva se je posvečal plesu in je bil celo del skupine Collettoni, ki je na odru spremljala pevko Rito Pavone, piše italijanska tiskovna agencija Ansa.
V tistem obdobju se je spoprijateljil tudi s pevko Loredano Berte in njeno sestro Mimi, ki je pozneje zaslovela kot Mia Martini. Preden je tudi sam stopil na pota slave, je nastopil v filmih Federica Fellinija Satirikon in Casanova.

V 70. letih preteklega stoletja, v času glam rocka, ko je na mednarodnem prizorišču kraljeval David Bowie z alter egom Ziggyjem Stardustom, je tudi Renato Zero odkril svojo umetniško identiteto. Tedaj se je rodil njegov nekonvencionalni lik, ki je dal glas mladim s podeželja in hkrati spregovoril o številnih tabuiziranih temah. Leta 1977 je izdal album Zerofobia in začel osvajati vrhove glasbenih lestvic s skladbami, kot so Mi vendo, Morire qui in Il cielo.

V zgodovino italijanske glasbe se je Renato Zero zapisal kot izjemno izviren in provokativen avtor, ki je hkrati poosebljal italijanski vsakdan in njegove spremembe. V svojih pesmih, med katerimi so tudi Il carrozzone, Spiagge in Ed io ti seguiro, je spregovoril o posamezniku, njegovih maskah, spolnosti in manjšinah. Temam, kot so pedofilija, droge in spolna identiteta, se je posvetil veliko prej, preden so postale del javnih debat.

Leta 2014 je praznoval 40-letnico glasbene kariere. Tedaj so se mu v rimskem razstavišču La Pelanda poklonili z multimedijsko retrospektivno razstavo E' Zero, ki je predstavila, kako je v času svojega ustvarjanja dojemal svet okoli sebe in kako mu je kdaj uspelo tudi vnaprej napovedati nekatere smernice in družbene spremembe.