Kantavtor, čigar zaščitni znak sta klobuk in (črna) kitara, se je rodil 29. novembra 1953 v Beltincih. Svojo glasbeno pot je začel leta 1970 kot bobnar v skupini Apollo. Sledili sta zasedbi Špirit group (1973) in Horizont (1975–1978). Leta 1980 je zmagal na Slovenski popevki s skladbo Dan neskončnih sanj. Tri leta pozneje se je priključil skupini Martin Krpan, ki je po nastopu z Bobom Dylanom leta 1991 razpadla.
Kreslin se je nato z Beltinško bando posvetil ljudski glasbi in povzročil pravi preporod etnoglasbe na Slovenskem. Sčasoma se je vrnil k avtorski glasbi z zasedbo Mali bogovi.
Lirik, čigar skladbe močno zaznamuje domače Prekmurje, bo svojo obletnico praznoval, kot se spodobi – s serijo tradicionalnih decembrskih koncertov v Cankarjevem domu, ki jih pripravlja že tri desetletja. Letos je za rdečo nit izbral prav svojo glasbeno pot – od začetkov pri Apollu, prek Horizonta do Malih bogov in Beltinške bande – in jih naslovil Generacija 1953.
Izdal pa je tudi novo ploščo, plod zadnjih petih let ustvarjanja, ki jo je naslovil Kje si bla doslej. Ploščo vidi kot posvetilo "svojim sopotnikom", na njej pa je združil različne glasbene žanre in občutja. Gosti na albumu so Zvezdana Novaković, Massayah, Donna Marina Martensson, Ajdina Kreslin, Leopold I. ter zasedbe Teo Collori in Momento Cigano, Batista Cadillac in Orleki. Za izdajo v fizični obliki se je odločil, kot je pojasnil pred dnevi na novinarski konferenci, tudi zato, ker bi pred časom skoraj ostal brez videoposnetkov na svojem kanalu na YouTubu. Ob jubileju je v vinilni obliki izdal še album Ptič, ki je bil prvotno objavljen leta 2000.
In kakšna je generacija 1953? V pogovoru z Bojanom Leskovcem v ponedeljkovi oddaji Prvaki tedna je razkril, da se generacija '53 spomni "okusa 'Trumanovih jajc'", jajc v prahu, ki so jih ZDA kot povojno pomoč pošiljale Jugoslaviji, pa novih čevljev, ki so bili tako dragoceni, da jih je na varno spravil pod vzglavnik. V pogovoru za STA je dodal: "Generacija 1953 zna napisati artikulirano SMS-sporočilo in se zgroženo čudi ministru za šolstvo, ki uvaja dodatno digitalizacijo današnjim generacijam, ki namesto v oči gledajo samo še v telefone."
Poet, čigar številne skladbe so danes praktično ponarodele, slovi tudi po svojih klobukih. Kot je razložil Leskovcu, se je njegova zbirka, ki je pred desetletjem zajemala okoli 60 klobukov in jo je ob takratnem jubileju na razstavi pokazal širši javnosti, do zdaj še občutno povečala. Nekaj jih je kupil med potovanji v tujino, je razkril, nekaj pa so mu jih tudi podarili.
Poleg klobukov pa Kreslina zaznamuje tudi črna kitara, okoli katere se vrti tudi znana skladba. Izvirna kitara je starejša od svojega lastnika, letos je praznovala 76 let. V pogovoru za podkast Vlado, ki sta ga posnela Maruša Kerec in Andrej Karoli za Val 202, je Vladov oče, Milan Kreslin, opisal, kako je kitara prišla v družino: "Bil sem v službi v Beltincih. Moj šef Žižek je bil na pol profesionalni glasbenik. S svojo skupino je igral in vadil v starem dimnikarskem podjetju. Velikokrat sem jih šel tja poslušat. Žižek mi je tako nekega dne rekel: 'Zdaj pa poslušaj, pubec! Ko dobiš prvo plačo, obvezno kupi kitaro. Potrebujemo kitaro. Le tako bomo pravi ansambel.' Odvrnil sem mu, da ne znam igrati kitare, pa ga to ni zmotilo. Čez en mesec sem s prvo plačo res šel v Maribor po tisto črno kitaro."
Potovanje skozi Kreslinovih 70 let ter dogodke in kraje, ki so ga najbolj zaznamovali, lahko podoživite tudi v televizijskem portretu z naslovom "Obrni, obrni, še kamen al' dva" (po eni njegovih pesmi o skrivnostni reki Muri), ki bo na sporedu na TV SLO 1 ob 22.50. Že pred leti pa je nastal tudi dokumentarni film Poj mi pesem, ki si ga boste lahko znova ogledali danes ob 16.45 na TV SLO 2.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje