Nekateri dogodki v popularni kulturi tako močno pretresejo družbo, da sami od sebe poskrbijo za napolnjene naslovnice več medijskih ciklov. Za prav poseben medijski vrvež okrog sebe so v tujini poskrbeli saga o sojenju nedavno umrlemu O. J. Simpsonu, razgaljene prsi Janet Jackson na Super Bowlu leta 2004, smrt kralja popa Michaela Jacksona ali pa zdaj že lepa zbirka škandalov reperja Kanyeja Westa. V Sloveniji so takšni dogodki redkejši, le kdaj pa kdaj pristanejo v tujih medijih, pa tudi sam obseg škandalov nikakor ni primerljiv s tistimi, ki jih ljubitelji rumenih strani zdaj že skoraj dnevno uživajo v tujih medijih predvsem onstran Atlantskega oceana. Se pa lahko v Sloveniji spomnimo na afero v zvezi s prepovedjo izida prvega LP-ja večne zasedbe Buldožer, pa na afero Nazi-Punk, ko so tedanje oblasti leta 1981 prijele pevca Lublanskih psov Maria Šeliha in glasbenega novinarja Igorja Vidmarja, ker sta nosila značke s prečrtano svastiko, kakor tudi na "ritualni samomor" nekdanjega pevca zasedbe Laibach Tomaža Hostnika (znanega kot Ivo Saliger), ki se je pri enaindvajsetih letih obesil na kozolcu – simbolu Slovenstva.

A niti eden izmed slovenskih glasbenih "kamnov spotike" ni bil večji od tistega, ki je proti glasbeni skupini nastrojil vernike, Katoliško cerkev, medije, oblasti in ne nazadnje tudi takratnega ljubljanskega nadškofa in metropolita Franca Rodeta. Govor je seveda o aferi Strelnikoff, celjski zasedbi, ki je slovensko javnost pretresla ob izdaji albuma Bitchcraft leta 1998 pri založbi Law and order. Lani je zasedba zaznamovala 25. obletnico izida albuma, letos pa so ob jubileju album znova izdali pri založbi Dallas Records.

Uspeli na tuji sceni, nato dobili pozornost domače

Zasedba Strelnikoff je dolgo pred uveljavitvijo na slovenski glasbeni sceni pustila pečat na tuji, najprej v sklopu glasbenih festivalov v državah nekdanje skupne države, zaradi pozitivnih odzivov pa je Strelnikoff dobil pozornost tudi pri domačem Radiu Študent. Največji komercialni uspeh je skupina gotovo doživela z drugim albumom pod okriljem švicarske založbe, ta je bil namreč precej odmeven po vsej Evropi. "Imeli smo tudi evropsko turnejo, ki je bila precej profesionalno organizirana. CD se je prodajal po vsej Evropi, takrat bi lahko Strelnikoff stopil tudi stopničko višje, a zato bi bilo treba vložiti nekoliko več. Tega koraka takrat nismo naredili," prizna Steblovnik.

Ko so se Strelnikoff vrnili z evropske turneje, so posneli še eno ploščo, tokrat z legendarnim Markom Brecljem: "Ideja te plošče je nastala, ko je Brecelj zapustil Buldožerje, preden so posneli ploščo Izlog jeftinih slatkiša. Na njej sta še dve pesmi, ki jih je on odpel v originalu. Prva je bila na posnetku, skladbe Higijena pa ni nikoli. Z Vasjo sva si res želela, da bi Brecelj to skladbo odpel. Igrali smo v Kopru v njegovem MKC-ju in Brecelj nam ni mogel izplačati dogovorjenega honorarja. Popustili smo, a smo mu dali pogoj, da z nami posname ploščo. V tistem trenutku je bil pripravljen obljubiti vse, samo da se nas reši.

Mislili smo, da se to ne bo nikoli zgodilo, a smo vseeno naredili zvočne podlage. Po začetnih izgovorih smo mu povedali, da obljuba dela dolg, zato se je kmalu za tem v studio primajal v svoji legendarni 'Katrci'. Po prvem poskusu je priznal, da je mislil, da bodo naši izdelki veliko slabši. Prosil nas je, naj mu damo 14 dni, da se on na snemanje zares pripravi. Čez dva tedna je prišel dejansko pripravljen in zelo dobro odpel celotno zadevo. Ta plošča mi je ravno zaradi te zgodbe res pri srcu." Za takratne oboževalce je bilo nepričakovano, da je skupini Strelnikoff usahnila ustvarjalna energija, nekaj časa so člani zasedbe celo mislili, da bo Strelnikoff razpadel, a so fantje spet našli navdih.

Afera Strelnikoff

"Bitchcraft je nastal tako, da smo imeli tri demo posnetke za nov album, Bitchcraft je med vsemi zvenel najbolje. Najprej smo želeli izdati le single, a smo v času sodelovanja z Markom Brecljem spoznali Celjskega didžeja Aleša Dvoršaka, ki je takrat med prvimi pri nas ustvarjal drum and bass glasbo. On se je poigraval z remixi naših skladb, nam pa so bili zelo všeč. Ko smo ustvarili Bitchcraft, smo ga povabili k sodelovanju," se spominja Steblovnik. Skladba je nastala kot odgovor Katoliški cerkvi, ki je v tistem času ravno začela obsežno kampanjo proti pravici do splava. "Pri tej svoji kampanji so bili zelo agresivni, besedilo skladbe je nastalo še pred razvpitim Rodetovim govorom, nato pa se je kot nalašč zgodilo še tisto. Ta govor smo vkomponirali v en remix." Vseh pet oblik skladbe Bitchcraft že v naslovih nosi veliko simbolike, še posebej četrta verzija, naslovljena Ali Agca, po Turškem atentatorju, ki je leta 1979 umoril novinarja, pobegnil iz turškega zapora in nato leta 1981 v Vatikanu streljal še na papeža Janeza Pavla II. in ga pri tem ranil. "Papeža je v zaporu prosil za odpuščanje, ta pa mu je odpustil," pove Steblovnik.

Kompilacijo petih različic skladbe Bitchcraft so Strelnikoff ponujali raznim založbam, a nobena izmed njih ni pokazala pravega zanimanja. "S sporočilom Bitchcrafta se takrat ni ukvarjal še nihče, niti razvpitega ovitka še ni bilo. Sporočilo albuma v tistem času še ni bilo relevantno. Londonska založba Law and order je bila pripravljena soizdati CD, pri nas pa smo ga izdali v samozaložbi," pove Steblovnik. Prvotna ideja je bila na ovitek postaviti zgolj Devico Marijo s podgano v roki, na začetku sploh ni bilo govora o Brezjanski Mariji Pomagaj, ki jo je leta 1814 naslikal Leopold Layer, opozarja Steblovnik: "Poklicali smo človeka, ki je dober oblikovalec, on je iskal te različne Marije. Nekega dne je poklical in nam povedal, da je našel pravo. Nihče med nami ni bil iz verne družine, zato tudi nismo vedeli, kakšen pomen ima pravzaprav slika. Bili smo praktično rečeno naivni, nismo imeli pojma, v kaj smo dregnili."

Nenehni klici in grožnje s smrtjo

Po izidu albuma je Mladina opravila intervju s Steblovnikom in Vasjo Ocvirkom, naslovljen: Doktor Rode, pop pevec. Strelnikoff so njegov govor z Brezij, v katerem je 55. člen slovenske
ustave, ki ženskam podeljuje pravico do splava, označil za sramotnega in nečastnega, "zamiksali" v skladbo Bitchcraft. Zraven intervjuja je bila seveda objavljena tudi fotografija albuma in razvpitega ovitka. "Na to provokacijo ni nobeden niti trznil, ostalo je popolnoma neopaženo, saj Mladina ni imela ravno velike naklade. Je pa tudi v Slovenskih novicah izšla recenzija plošče, prav tako s sliko ovitka. Takrat se je začelo," je zatišje pred viharjem opisal Steblovnik in dodal: "Sestra mi je prinesla časopis in mi povedala, da smo v novicah in da naj preberem, kaj so zapisali. Ravno med prebiranjem mi je zazvonil telefon. Na drugi strani je bila neka ženska, ki me je vprašala, ali lahko govori s Sergejem. Povedala mi je, da se bom cvrl v peklu, tako se je začelo. Telefon mi je nato zvonil na vsaki dve minuti."

Skupina je dobivala tudi različne grožnje, celo s smrtjo. "Vse skupaj je bilo bilo sprva bizarno, nato pa so zadeve ušle izpod nadzora. Mi sploh nismo bili več pomembni. Začeli so se pogovori, kdo stoji za tem, ali je to Milan Kučan ali kdo drug.

Slovenske novice so bile po objavi recenzije deležne hudih kritik bralcev: "Pritiski so bili očitno tako hudi, da so pri mediju čez noč obrnili stališče in začeli pisati, kako smo grdi. Povezovali so nas celo s satanističnimi redi. V nekem trenutku so stvari tako ušle izpod nadzora, da smo se lahko le čudili." Snežna kepa se je valila naprej in postajala vse večja. Strelnikoff so praktično čez noč od skupine z zelo specifičnim občinstvom za hip postali najbolj znana slovenska glasbena skupina. "Nekega dne je moja takrat še majhna hčerka dvignila telefon, oseba na drugi strani pa ji je začela govoriti, kakšne grozne stvari se bodo zgodile z njenim očetom. Ne vem, kakšen človek moraš biti, da to lahko narediš majhnemu otroku. Zato smo se odločili, da gremo sredi februarja na morje, da se malo skrijemo, da se zadeve umirijo. Ko smo prišli nazaj, se je zadeva šele dobro začela." Papež je v osemdesetih odpustil človeku, ki ga je skušal ubiti, del slovenske javnosti in duhovščine pa tega poglavitnega nauka krščanske vere nista mogla udejanjiti.

17. februarja 1999 je bil v krščanskem tedniku Družina Rodetov zapis o izdelku Celjanov celo na naslovnici, ki jo je krasil naslov: "Merili so v srce." Ovitek albuma je ocenil za sramotnega, pošastnega, prostaškega in nizkotnega. Zapisal je, da je hujša žalitev slovenskih vernikov nemogoča. Oglasili so se tudi politiki. Lojze Peterle, takratni prvak SKD-ja, je izjavil: "Zame to dejanje ni umetniško, temveč provokacija, ki se je ne da utemeljevati z umetniško svobodo. Mislim, da gre za nesrečen odnos do svetega in za uporabo simbola – podgane, ki ne prizadeva le kristjanov, ampak tudi Jude. Goebbelsova propaganda je uporabljala podgane za prikazovanje Judov v času nacizma. Zadeva je z vseh strani nesrečna."

Po slovenskih cerkvah so se organizirale skupine, ki so ljudem v podpis ponujale peticije, v katerih so zahtevali, da bi sodni organi morali obravnavati skupino Strelnikoff. To se je tudi zgodilo, saga na sodiščih pa se je vlekla vse do leta 2003. "Na vlogi se je nekaj časa nabiral prah, a je bil celjski šef tožilcev krščanski demokrat Anton Drobnič, ki je zadevo pospešil tako, da je vse skupaj predal v Maribor okrožni državni tožilki Elizabeti Györkös."

Sorodna novica Slovenski glasbeni škandali: Pele so pesti, kopiralo se je pesmi

Ta je na okrajnem sodišču v Celju vložila obtožni predlog zoper Sergeja Steblovnika in Vasjo Ocvirka. Očitala jima je kaznivo dejanje nasilništva, saj naj bi hudo žalila verska čustva več kot 1200 katoličanov, ki so podali kazenske ovadbe zoper zasedbo Strelnikoff.

"Sodišče je dvakrat zavrnilo tožbo, so nam pa povedali, da smo bili zelo neokusni," smeje pripoveduje Steblovnik. Najbolj ga je takrat pretreslo ravno to, da so njemu in Ocvirku očitali nasilništvo. Mnogi bi zatrdili, da album, če bi ga zasedba izdala danes, ne bi dvignil toliko prahu. Ne nazadnje je od takrat izšlo že nešteto enako ali še bolj spornih umetniških del, pa takega odziva ni bilo. Steblovnik o tem ni prepričan: "Dregnili smo v osje gnezdo. Šele kasneje vidiš, kako močna je zadeva." Prepričan je tudi, da za celoten vrvež ni poskrbela zgolj skupina Strelnikoff, ampak tudi mediji: "Rode je gotovo že prej videl intervju v Mladini, a so ga po mojem mnenju Slovenske novice prisilile, da se je vključil. Na začetku se ni odzval, saj je vedel, da si dela medvedjo uslugo, nato pa se je moral odzvati zaradi vernikov. Njegov zapis je zame poezija, je neverjetno dober zapis, umetnost."