"Ostala sem brez besed," je v valu evforije pred sedmo silo ponavljala Bojana Stamenov, ki je ob vrnitvi Srbije na izbor svoji državi pripela uvrstitev v finale. Pesem s preobrati v ritmu, toda enotna v sporočilu, ni bila edina stvar, na katero so stavili Srbi, saj je z njimi na Dunaj pripotovala tudi nekdanja zmagovalka Evrovizije Marija Šerifović, s katerim si s Stamenovo delita istega avtorja pesmi - Vladimirja Graića. "Konkurenca je bila zelo huda in nikogar nismo podcenjevali," je dejal Graić.

Po pričakovanjih so se v finale uvrstile predstavnice Albanije, Grčije in Gruzije. Vse tri so bile na vseh vajah zelo samozavestne (z izjemo zadnje vaje Gruzijke). "Zelo sem ponosna in čutim utrip Gruzije. Mislim, da si to res zaslužijo, saj se borijo, da bi bili svobodni in da bi bili del Evrope. Tako mi gradimo mostove," je dejala gruzijska predstavnica Nina Sublatti, ki je prepričala stroko in občinstvo s svojim spevom o feminizmu.

"Evrovizijo imam rad, ker lahko tu poslušate samo glasbo in srce. Danes je bila Belgija eno. Res sem ponosen, da so bili danes vsi z mano," je dejal belgijski predstavnik Loic Nottet. Prav on je bil s 17 leti najmlajši v prvem polfinalu. Belgijec je stavil vse na futuristični minimalizem - in drugačnost je odstopala od povprečja.

Sicer pa v prvem polfinalu ne moremo govoriti o presežkih, čeprav so ljubitelji že prej za favoritinjo izpostavili rusko predstavnico Polina Gagarina s pesmijo, ki jo je napisala mednarodna druščina avtorjev. In tisti, ki govorijo, da je Evrovizija kot "mehurček", ki ustvarja alternativno resničnost, so nekatera vprašanja šele zdaj najbolj aktualna. Tako se Gagarina ni mogla otresti vprašanja, kako bi lahko sama prispevala k boljšemu povezovanju Rusije s skupnostjo LGBT.

Po nekaj sekundah razmisleka je prišla do naslednje ugotovitve: "Moja pesem govori o ljubezni. Vsi govorimo en jezik - jezik ljubezni. Ni pomembno, kdo si. Vsi smo ljudje. Lahko ustvarimo mostove v trenutku. To sem videla danes. Vsi so kričali: Polina. Jokala sem in bilo je zelo čustveno," je dejala Gagarina.

Če odštejemo moldavski kič v nastopu in pesmi Eduard Romanyuta, gre v finale še nekaj močnih vokalov. Med njimi prednjačita predstavnici Albanije in Grčije. "Imela sem veliko odgovornost - predstavitev svoje države na največjem tekmovanju na svetu," je dejala albanska predstavnica Elhaidi Dani in priznala, da je njena letošnja evrovizijska pesem nastala v treh dneh, potem ko je avtor, ki je bil prvotno načrtovan, umaknil svojo pesem. Predvsem pa so slavile pesmi s sporočilom.

Sem pevka in avtorica in vedno pišem o svojih občutkih. War for Nothing je pesem o miru. Glasba je močnejša, kot mislijo drugi," je dejala madžarska predstavnica Boggie in priznala, da se na letošnji Evroviziji popolnoma osredotoča le na svoj nastop. Tako ni pustila, da bi se po njenih "in-ear" slušalkah predvajala pesem, ki jo je izvajala srbska predstavnica, saj se je, kot je dejala, želela popolnoma posvetiti nastopu in čim boljši izvedbi na odru.

Po drugi strani pa je bila "soseda" v hotelu, kjer je nastanjena slovenska delegacija, zadovoljna že samo s prihodom v finale. "Srečna sem, da imam še eno priložnost, da lahko zapojem svojo pesem," je sklenila. Podobno kot omenjene izvajalke pa je z močnim sporočilom prišla tudi romunska skupina Voltaj z besedilom, ki nagovarja sirote. "Srečni smo, da se naša kampanja nadaljuje v finalu," je dejal pevec skupine. Poslanstvo "gradnje mostu" pa se nadaljuje tudi za armenske predstavnike, ki letos prihajajo s petih celin, vse pa združuje armenska kri. "Širimo ljubezen in mir z glasbo," so dejali.

Uspeh duetov v prvem polfinalu je bil polovičen. Elina Born & Stig Rästa sta odkorakala z nasmehom na obrazu, beloruska delegacija pa na čelu z Uzarija & Maimune s solznimi očmi. Od nekdanjih skupnih držav se prva poslavlja Makedonija, ki jim ni pomagala niti koreografija Mojce Horvat niti pomoč r'n'b zvezdnikov Blackstreet.

Več utrinkov pa lahko najdete spodaj.