Legendarni hrvaški pevec Oliver Dragojević je pel do konca, dokler ga ni ustavila bolezen – rak na pljučih, zaradi katere se je natanko pred enim letom pri 71 letih tudi poslovil in s tem razžalostil številne oboževalce po vseh državah nekdanje Jugoslavije in širše.

A njegove pesmi živijo naprej, imel je veliko uspešnic, ki so osvojile srca na milijone ljudi, med njimi so Cesarica, Nadalina, Moj lipi anđele, Galeb i ja, Skalinada, Malinkonija ... V dobrih 40 letih glasbene kariere je ustvarjalni Dalmatinec izdal 23 studijskih albumov in številne kompilacije.

Zadnje slovo od pevca je bilo na splitski Rivi, nato so krsto s pokojnim pevcem s katamaranom ob spremstvu 500 plovil prepeljali do rodne Vele Luke na otoku Korčuli, kjer so ga pokopali v ožjem krogu družine in prijateljev.

Koncert v spomin Oliverju
Ravno v Veli Luki na dan njegove smrti poteka veliki koncert v njegovo čast, ki so ga poimenovali Trag u beskraju, sječanje na Oliverja Dragojevića. Koncert so razprodali v nekaj urah, zato so se v Veli Luki odločili, da v mestu postavijo veliki zaslon, tako da bodo lahko vsi prisluhnili koncertu. Med nastopajočimi bodo Gibonni, Jacques Houdek, Goran Karan, Tedi Spalato, Zorica Kondža, Dupini, Nikša Bratoš, Klapa Ošjak in drugi.

Glasba ga je spremljala od malih nog
Že pri petih letih mu je oče kupil orglice, s katerimi je nato zabaval turiste in prišleke s trajektom na otok. Zaradi strasti do glasbe so starši fanta poslali na glasbeno šolo v Split, kjer je osvojil še klavir, klarinet in baskitaro.

Prvič je na odru nastopil leta 1961 na splitskem otroškem festivalu, zapel je pesmico Baloni. Kariero je začel leta 1963 kot pevec in klaviaturist splitske skupine Batali, prvi večji uspeh pa je doživel na Splitskem festivalu leta 1974, ko je prejel prvo nagrado občinstva s skladbo Ča će mi Copacabana.

Že prihodnje leto je v Splitu nastopil s pesmijo Galeb i ja skladatelja Zdenka Runjića (sodelovanje z Runjićem je eden najbolj prepoznavnih tandemov na hrvaškem glasbenem prizorišču), od tam je šla njegova glasbena pot, na kateri je melodije dalmatinskih klap prepletel z džezom in sodobnimi ritmi, samo še navzgor.

Je eden redkih balkanskih glasbenikov, ki je nastopil v newyorški dvorani Carnegie Hall, v londonskem Royal Albert Hallu, pariški Olympii in v sydneyjski operi. Za svoje glasbeno ustvarjanje je prejel tudi številne nagrade.