Skladatelj, aranžer, dirigent in producent Kalogjera je bil dolgoletni član Hrvaškega društva skladateljev, iz katerega so sporočili novico o njegovi smrti. Rodil se je 24. maja leta 1934 v Beogradu in že od malih nog kazal izjemno nadarjenost za glasbo. Najprej je začel igrati violino, nato trobento in klavir, diplomiral pa je na Medicinski fakulteti v Zagrebu.

Njegova profesionalna glasbena pot se je začela leta 1958, ko je postal član Plesnega orkestra Radia Zagreb, današnjega Big Banda HRT. V tem orkestru je bil trobentač, nato pianist in zatem glasbeni producent.

Uglasbil je približno 70 zabavnih skladb, med katerimi izstopajo Vino i gitare, Ti si moja obala, Dobra večer, Uzorita, Sviraj mi, gitaro in Margarita. V svoji bogati karieri je zložil in priredil več kot 4000 del za različne glasbene zasedbe, od manjših sestavov do simfoničnih orkestrov.

Posebej uspešne so bile priredbe za pesmi Oliverja Dragojevića Galeb, Skalinada in Cesarica, za katero je leta 1994 prejel najprestižnejšo hrvaško glasbeno nagrado porin za najboljši aranžma.

Istega leta je skupaj z Arsenom Dedićem prejel porina kot najboljši producent za album Tihi obrt in leta 1998 skupaj z njim porina kot najboljši producent za album Ministrstvo straha. Leta 2010 je sledil še porin za življenjsko delo.

Prispeval je tudi glasbo za muzikala O'Kaj in Kaj20, ki so ju z velikim uspehom uprizorili v zagrebškem gledališču Komedija. Komponiral je še glasbo za animirane filme in otroške televizijske serije.

Nastopil je tudi na tekmovanju za pesem Evrovizije: kot dirigent in aranžer je bil del tekmovanja leta 1995 s skupino Magazin, leta 1998 pa z Danijelo Martinović.

Kot skladatelj in aranžer je sodeloval na številnih domačih in tujih festivalih zabavne glasbe, med drugim v Zagrebu, Splitu, Opatiji in Bratislavi, ter prejel več prvih nagrad. Na festivalu v Splitu je bil od 80. let dalje tudi šef dirigent festivala.

Njegovo umetniško delo je zaznamovala edinstvena sposobnost združevanja inovativne harmonije, bogate instrumentacije in nepogrešljive čustvene globine, njegov prispevek k hrvaški glasbi pa je glasbeni pisec Siniša Škarica primerjal z velikani, kot je Quincy Jones.