Nekoliko bolj znosne poletne temperature so rahlo olajšale delo tistim, ki so v dolino reke Kolpe pripotovali na prvi festivalski dan. Sicer je bilo v vasici Fara pestro že dan pred tistim "pravim" Castlom, saj so prve obiskovalce, ki so zasedli najboljša mesta v kampu, pozdravili izvajalci Superhuman Goats, Jure Lesar in Krila ptice, Happy ol' McWeasel in Elvis Jackson. "Zamudniki" so se tako morali sprijazniti s tistim, kar je ostalo, povrhu vsega pa so za nagrado še nekaj ur pred prvim koncertom dneva na preostala mesta v kampu tovorili vse, kar je potrebno za tridnevno nepretrgano zabavo. Med tem je večina tistih, ki so mukotrpno delo in prvo divjo noč preživeli že dan prej, ponovno napolnila baterije.

Nekateri so se že smukali okoli glavnega odra, kjer so nastopajoči prvega festivalskega dne opravljali tonske vaje, a je večina gostov festivala zasedla nabrežje reke Kolpe in tam premagovala julijsko pripeko. Veliko število obiskovalcev, v času festivala jih pričakujejo več kot 10.000, pa pomeni tudi obremenitev okolja, predvsem kristalno čiste reke, ki dela prizorišče tako atraktivno. Organizatorji se po najboljših močeh trudijo, da bi nabrežje in reko ohranili kar se da čisto. Dostop do plaže je na festivalu omogočen le na eni točki, vnos pijače iz kampov je na plažo prepovedan, prav tako pa s kavcijami za plastične kozarce in plastenke goste motivirajo, da te vrnejo na zbirno mesto in tako s skrbjo za okolje prihranijo nekaj denarja.

Didžej z lastno garsonjero

Vse od desetih dopoldne je le nekaj korakov stran med plažo in delom kampa glasbo vrtel DJ Vintazh, ki je sinonim za festival Castle, saj goste tam zabava že šesto leto. Da je didžej s prodajalno zgoščenk in vinilk na Dunaju praktično festivalski inventar, potrjuje tudi oder, ki so ga preuredili v njegovo lastno "garsonjero," saj na njem preživi praktično celoten konec tedna. Tisti, ki se niso hladili v Kolpi ali zabavali z Vintazhem, so se pomerili v odbojki ali nogometu. Igrišče, ograjeno s senenimi balami, je bilo zaradi srditega boja na zelenici večkrat razbito – nekateri so tekmo vzeli nadvse resno – a so navijači okoli igrišča vselej v trenutku na noge postavili mladeniča, ki je med dvobojem zgrmel v ograjo in nato še popravili seneno steno, da se je obračun lahko nadaljeval.

Navadno so prvi festivalski dnevi najbolj bučni. Kako ne bi bili, če je kri množice takrat še polna adrenalina, utrujenosti pa ni niti za vzorec. Prva glasbena skupina festivala je bila rosno mlada. Nedavno nastali trojec Hot Thunder si je nastop na glavnem odru festivala prislužil z zmago na tekmovanju Glas mladih, priložnost pa so maksimalno izkoristili. Čeprav je bilo občinstva ob prvih taktih pred odrom le za vzorec, je število radovednežev, ki so želeli slišati mladeniče, po nekaj skladbah lepo naraslo. Fantje so odigrali nekaj priredb zasedb Psihomodo Pop, Bijelo dugme, Metallica in Partibrejkers, kot tudi nekaj avtorskih skladb, ki so jih krasile predvsem dobre kitarske solaže, takšne, ki se jih ne bi sramovali niti veliko bolj izkušeni bendi.

Davek zgodnjih festivalskih koncertov je plačal tudi dvojec Romachild, ki je nastopil kakšno uro prezgodaj. Številni so namreč šele v času njunega koncerta zapuščali plažo ali posedali ob šotorih, kamor se je glasbo z odra slišalo odlično. Proti koncu seta se je pred odrom začelo zbirati vse več mladih, ki so še ujeli nekaj skladb dvojca v pričakovanju primorske reperke Masayah, ki je z didžejem in plesalkami, podobno kot na začetku julija v Laškem, pred oder privabila najzvestejše oboževalce, ki so v prvih vrstah brez predaha ponavljali rime mlade umetnice.

Večerni Vertigo

Med tem so se vrata do plaže – tudi zaradi varnosti udeležencev – počasi zaprla, takoj po tem pa so za delo poprijeli prostovoljci, ki so očistili nabrežje Kolpe in plažo ponovno pripravili za naslednji dan. Festival si je prišlo ogledat tudi nekaj domačinov iz okoliških krajev, s katerimi ekipa Castla, ki jo prav tako večinoma sestavljajo lokalci, skuša vselej dobro razumeti, zato so jim tudi letos podarili zapestnice, s katerimi si lahko ogledajo dogajanje. Osrednji del večera so tvorile zasedbe Koala Voice, Mrfy in S.A.R.S. Najprej se je občinstvo ob uspešnicah in čisto sveže skladbe Sonce pomaranča nalezlo energije Mance Trampuš, ki je z zasedbo pošteno razmigala množico, ki je bila največja ravno med tremi večernimi koncerti. Z navijanjem tempa so nadaljevali Mrfyji, ki so pred prihodom na oder občinstvo najprej spomnili na otroštvo.

Na velikem ekranu so se namreč vrteli prizori iz nekaterih najbolj priljubljenih risank začetka tisočletja: Tabaluga, Želodko Superca, Marcelino kruh in vino, Gasilec Samo in seveda Spiderman. Gregor Strasbergar je ponovno dokazal, da je eden izmed najbolj spektakularnih slovenskih frontmanov ta hip. Sicer je le nakazal, da bo po Cobainovsko razbil kitaro na odru, je pa zato večino skladbe Tvoj pizdun odpel na rokah oboževalcev.

Finale zabave je pripadel tujim skupinam. Beograjska zasedba S.A.R.S, ki je pred leti intenzivno nastopala po Sloveniji, ob praznovanju polnoletnosti skupine še vedno pritegne tako starejše kot tudi novo, nekoliko mlajšo publiko. Zmes družbenokritičnih skladb in radijskih uspešnic, kot je verjetno njihov največji hit Lutka, je poskrbela za izjemno vzdušje, ki so ga vzdrževali še Reški veterani Let 3. Hrvatje, ki so bogato kariero iz naftalina potegnili z nastopom na lanski Evroviziji, so udarno zaključili prvo noč "razvrata" ob Kolpi. Koliko je njihov nastop na največjem svetovnem glasbenem tekmovanju prispeval k revitalizaciji zasedbe, je dokazovala tudi mladina, ki je v prvih vrstah pela tudi 20 in več let stare skladbe na njihovih črnih majicah pa je žarel beli napis ŠČ!