Že 25 let kraljujejo v senci domačega glasbenega prizorišča. "Sever-jug, vzhod-zahod, spet moram tja, kjer dan z nočjo se ne konča …" (izsek besedila iz skladbe Sive ceste op. a.) - besede, ki so se skozi čas vtisnile v spomin vseh generacij, ki jih rade prepevajo. To je pokazal tudi sinočnji koncert. In ko smo pred koncertom spraševali, katera besedila in glasbo domačih popizvajalcev, ki zdaj polnijo zakladnico domače glasbene produkcije, si bomo zapomnili čez 25 let, tako kot pomnimo Pando, smo ostali brez odgovora.

Ustanovitelj zasedbe, klaviaturist in pevec Andrej Pompe, kitarist Samo Pirc, basist in spremljevalni vokalist Vlado Pirc, bobnar Damijan Mulej ter Vanja Vogrinčič na tolkalih - obrazi, ki zadnja leta tvorijo ogrodje Pande, so sinoči praznovali zavidanja vredno obletnico tam, kjer so doma - na odru in med občinstvom.

V Katedralo Kina Šiške so prišli z okrepljeno pihalno vokalno linijo (ki sta jo sestavljala Tjaša Perigoj in Matjaž Kajzer). Čeprav so bili prisiljeni v nastop z zaradi njene pogodbe s skupino London, ki ji prepoveduje udejstvovanje v drugih skupinah, zdaj že nekdanjo pevko Sašo Danilov, so poskrbeli, da se je več kot 500 oboževalcev (po podatkih organizatorja) prepustilo obujanju spominov, ki jih sprožajo njihove brezčasno opojne harmonije zvoka in vokala.

Njihova zadnja pevka je bila namreč zaradi mednarodne pogodbe prisiljena k odpovedi nastopanja s Pando. Sinoči so njeno mesto zapolnjevali Lara B, Hamo Šalehar, Katja Koren, Darja Švajger, Karin Zemljič in Trkaj. Manjkal ni niti prvi vokal Pande in glavna 'krivka' za številna - vse prej kot trivialna - besedila skupine Suzana Jeklic. Za mikrofon pa je stopila tudi tretja v vrsti Pandinih pevk Katja Obleščak.

Sprehod po brezčasnih poteh Pande
Druženje s svojimi privrženci so začeli s "hitom iz blaznega leta 1986", kakor ga je za MMC imenoval Pompe, Lino. Za mikrofon pa je najprej stopila stara znanka Pande (skupaj so si že delili odre) Lara B. Hladen, a ravno dovolj koketen vokal je pritegnil pozornost. S Klemnom Kotarjem za saksofonom – možem, ki je Pandine pesmi preoblekel v džez in projekt poimenoval Šepetanja – je nostalgija začela opajati Katedralo.

"Ko smo delali ta projekt Šepetanja, sva se s Klemnom veliko pogovarjala, s kom bi sodelovali. Izbor je potem potekal približno tako, kot da bi se vprašal, s kom bi šel danes zvečer na večerjo. Spomniš se petih, šestih ljudi, ki so prvi na listi. In sva si rekla, da bova poskusila. Pri dveh nismo našli skupnega jezika. Poklicala sva tudi Mio Žnidarič, ki se mi zdi prava oseba za to, pa je dejala, da ima nov projekt. Pogovarjali smo se z Neisho. Najprej je bila za stvar, nato je prišlo nekaj vmes. Ampak jo razumem, da ima vsak svoje načrte. Ampak Nuša, Darja, Katja so se takoj odzvale. To je bil princip. Nismo niti gledali, kdo je dober, kdo ima skladbe med najboljših 10. Ne. Kdo nam je po energiji blizu in kdo ima pravi material - to je bil glavni kriterij," je izbor pevcev, ki jim je Panda prepustila interpretacije njihovih skladb, za MMC pojasnil Pompe v intervjuju.

Seveda sta Obleščakova in Jekličeva za mikrofonom vso dinamiko obujanja spominov le stopnjevali. Z Markom Hatlakom na harmoniki, ritmi Danes se vse preprosto zdi in glasom Jekličeve pa se je začel Pandin spev. "Ko sem Marka poklical po telefonu in mu dejal za to skladbo, mi je rekel: 'Glej, meni je pa ta skladba 'ful' všeč in bom z veseljem zraven.'," je Pompe za MMC pokomentiral Hatlakov virtuozni vložek na koncertu.

Nekatere preoblečene in posodobljene, a vse z istim ogrodjem. Množica glasov pa je služila kot pomoč in podpora občinstvu, kajti verzi v skladbah Daleč stran, Sive ceste, Nepremagljivi, Ljubimec brez imena itd. se preprosto pretakajo po žilah.

Občinstvo - doda(t)ni član skupine
Iskra med glasbo in občinstvom je tako znova zanetila energijo, vredno pomnjenja. Že Pompe je v intervjuju za MMC dejal, da se člani v skupini v 25 letih drastično ne spremenijo, dozorijo pa odnosi: "V bendu se vidi, če ljudje dihajo skupaj. Lahko tudi 'fušajo', ampak bo 'fušanje' usklajeno in ljudje spodaj ne bodo niti slišali tega. Ne bom rekel, da je to tako kot zakonski par, je pa tako kot dva ali trije dobri partnerji v podjetju, ki se energijsko res dobro ujamejo."

Sinočnja obletnica je bil dokaz, da je občinstvo zvesto. "Ne bom rekel, da smo potegnili za sabo množice oboževalcev, kot je storil na primer Jan Plestenjak ali Siddharta. Tudi nismo toliko delali za to. Nas držijo tisti ljudje, ki nas pridejo pogledat. Oni pojejo tvoje komade, oni so zraven," je pojasnjeval Pompe za MMC.

Prav razpeto občinstvo pa je na koncu, ko jih je kar trikrat priklicalo nazaj na oder, pokazalo, da je še pripravljeno na vse za ohranitev te "ogrožene vrste". In kot leta 2005 (na njihovi plošči) so se znova zgodili Dotik, Objem, Nasmeh in Strast - D. O. N. S.

Več pa si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji.