"I've got a story, baby,*" je v angleščini po dveh urah koncerta ob improvizacijskih potezah svojih prstov po črno-belih tipkah napeljevala na uspešnico, ki je tudi tokrat prišla na vrsto po ponovnem prihodu na oder, na Planet za zadet.

A Neisha sinoči ni imela le ene zgodbe. Kot pripovedovalka serije zgodb je sedla za klavir ob robu odra Linhartove dvorane in od tam vlekla niti predstave, kjer ni nizala le uspešnice za uspešnico ali priredbe za priredbo - čeprav tudi teh ni manjkalo -, ampak je predstavila "milijon enih zgodbic". Od globokih do površinskih, kakor jih je poimenovala sama.

V Linhartovi dvorani se je ustavila skupaj s skupino, ki je tvorila okostje tudi pri snemanju albuma. Skupaj z Vidom Žgajnerjem za klaviaturami, Boštjanom Gradiškom za bobni, Mitji Novaku za kitaro in ukulelami ter Jerneju Kržiču za baskitaro, je spremenila oder v neke vrste "do obiskovalca prijazen prostor".

Domačnost, na kateri je gradila
Že ko si je ogrevala prste s skladbo Maš še kje čas, je sprožila občutek, kakor da se ji je zbrana druščina pridružila v prostoru za vaje ali v dnevni sobi. Tudi sama se je trudila - predvsem proti koncu koncerta -, da bi klasična zadržanost z druge strani odra popustila in se tudi s pozivom, da "če komu ustreza, naj pride v ospredje", hotela razbiti teatralno vzdušje, ki ga je na koncertu razbijala druščina Neishinih prijateljev v prvi vrsti, ki so brez zadržkov z njo prepevali in poplesavali.

Še več. Neishi se je ob izvajanju skladbe Tandem iz prvih vrst pridružila Alya in ob njenem boku za klavirjem prepevala do zadnjih not. To je bil prvi prelom, ki ga je na koncertu začela graditi z aktualnim singlom Muza tvoj'ga bluza. Že v začetnih minutah je Neisha preusmerila pozornost na vokal in klavirsko izraznost, v eni izmed najbolj izrazitih in neobičajnih skladb z novega albuma - pripovedni baladi Mihael. Z baladami je tudi nadaljevala svoj koncert. Sicer z ritmom vojaškega bobna in elementi balkanskega melosa - skladbo Neverjeten dan in eno izmed skladb, kjer nadaljuje svoj glasbeno izrazni podpis - Zvezdni prah.

Neisha z obogatenim zvokom
Tako kot je na albumu vnesla prvine harmonike in trobil oz. pihal, je tudi koncert obogatila z zvokom posebnih gostov. Instrumentalno okostje so tako občasno dopolnjevali na trobeni Tomaž Gajšt in Gorazd Buh, Bojan Zupančič na saksofonu ter Jure Tori na harmoniki (ob skladbah Fanfare, Najina slika in ti, Gloria ter Junaki).

To so bili deli, ko so v ospredje prišli elementi kantrija, ki jih je glasbenica vpletla na nov album. Sama je te skladbe opisala za bolj vižaste, 'neishaste'. V vsaki izmed skladb se sicer spoprime z novo vlogo ali tematiko, toda rdečo nit ohranja prav z "veseljaškim" pridihom, ki ga doseže z razširjeno instrumentalno sestavo.

Pika na i z baletniki
Preprostost, ki jo je gradila cel koncert, je prekinila s povabilom posebnih gostov - na odru so se ji namreč ob valčku Malo tu, malo tam pridružili baletniki, s katerimi je delala v preteklosti na oddelku za balet. "Vsaka vrhunskost je gladiatorstvo," je naznanila Neisha njihov prihod.

Tudi tokrat, kakor je za njene večje koncerte v navadi, niso manjkale njej ljube priredbe. Svoj sprehod "na drugo stran" je napovedala že z avtorsko skladbo - edino, ki je na albumu pristala v angleškem jeziku - I Know You Too Well, a s tem je le ogrela zbrane do dela, ko se je prelevila v interpretko soula/džeza skozi priredbi, kot sta bili Slippin' Away in I'm On Fire (kjer se ji je pridružil Novak).

Uspešnice za konec
Konec je pripadel njenim uspešnicam. Kot posebni gost se ji je na električni kitari ob ponovitvi skladbe Muza tvoj'ga bluza pridružil Matija Buh. Ta je prišel do svojih minut na odru, ker je sprejel Neishin izziv, da na spletu objavi, kako preigrava omenjeno skladbo in ga med tekmeci najbolj uspešno opravil.

Neisha se je za konec spustila do prve vrste in z njo (natančneje s prijateljicami) odpela delček skladbe Le kaj se skriva. Koncert je zaznamovala z improvizacijami na klavirju (Nedaj da gledam u nebo) in pozneje to improvizacijo stopnjevala na celotno skupino, kjer je vsak posameznik (predvsem si je vzel svoj čas za raztegovanje meha Tori) prišel do svojih sekund znotraj prearanžiranega in malce daljšega kot običajno Planeta za zadet.

Šesti član ekipe - obiskovalci - so bili sinoči zgodba zase. "Naj bo ta sreda kot petek," je pozvala Neisha, toda na večer, ki je bil za številne uvod v dela prost podaljšan konec tedna, se je zbralo po naših podatkih okoli dvesto obiskovalcev. Obiskovalcev, ki so z aplavzi ob koncu skladb, izražali spoštovanje do slišanega. Toda mera spontanosti, ki jo je Neisha izražala na odru, se je ustavila pri prvi vrsti.

Več utrinkov s koncerta si lahko pogledate v spodnji galeriji in videu.

*I've got a story, baby = Zate imam zgodbo.