Zabava, humor, virtuozni izleti na posameznih glasbilih ... Te tri prvine so v manj kot letu dni postavile Manouche - kolektiv, ki se je sestavil kot ideja kitarista Robija Pikla in didžeja Marca Grabberja - ob bok koncertno najbolj poželjivih skupin ta hip pri nas. O tem je dovolj zgovorno to, da skupino le v decembru čaka še okoli deset nastopov in, kot je pojasnil Pikl za MMC, jih v prihodnjem letu čaka vsaj en konkretnejši in daljši koncertni krog po Sloveniji.

"Vrženi" na oder
Zasedba prekaljenih glasbenikov je že davno prerasla okvire projekta. Po nastopu na letošnjih Viktorjih, kjer so se naslednji dan številni spraševali, komu je pravzaprav Branko Đurić - Đuro "vletel" na nastop, so bili nenadoma vrženi v koncertno "areno" in tako po dveh uspešnejših izdanih singlih postavljeni pred ultimat: ali na pot z avtorskim materialom ali s preigravanjem priredb.

"Zelo hitro smo morali na oder: po prvih dveh uspešnih singlih. Jaz mislim, da zelo hitro. Potem je bilo treba sestaviti repertoar. Preigravanje skladb drugih izvajalcev nam pri teh letih ni več takšen izziv. Oziroma je, če mu dodamo svoj avtorski pridih," je za MMC sinoči dejal Pikl pred koncertom v prenovljeni Cvetličarni. Tam niso bili le obstranski igralci, o katerih bi se naslednje dni govorilo kot prijetnem presenečenju, kar se jim je zgodilo po nastopu pred polnimi Križankami ob čakanju na francosko mojstrico spajanja soula, šansona in popa, zapakiranega s hripavim glasom - Zaz ali pred festivalsko nastrojenim občinstvom na Rocku Otočcu ali Pivu in cvetju.

Njihov skoraj dvourni nastop, za katerega so v ljubljansko koncertno klubsko oazo na svoj oder zvabili tudi Zorana Predina in Alenko Godec, še zdaleč ni bil še en v nizu promocijskih nastopov ob predstavitvi novega albuma, kjer obiskovalec vneto čaka na tistih nekaj sekund, ko svojo negibnost prekine z bolj ali manj iskrenim ploskanjem. Ne.
Nabito poln parter, za katerega je bilo dva dni pred koncertom prodanih okoli štiri sto vstopnic, na samem prizorišču pa se je govorilo o številki petsto, je v petkov večer zabave in sprostitve popeljal zbor mojstrov na bobnih iz Laškega. V slogu narekovanja tempa pehoti so z ubranimi udarci prekinili čakanje zbranih. Udarce po bobnarskih opnah so zamenjali nežnejši udarci Vida Jamnika - gosta prvenca - po vibrafonu.

Preverjene formule, ki so jih imeli priložnost preizkušati že na nastopih pred izdajo albuma, Bi šla naprej?, Med zvezde in nazaj, Resnična romansa in Kje si lubi?, so spravile zbrane - kljub nekajkratnim tehničnim negotovostim, ki jih jim je zakuhal ton - v pogon od prvega takta. In prav to ustvarjanje skladb skupaj z občinstvom na nastopih je Pikl označil za največjo prednost. "Vidiš, kaj bolj 'dela' in kaj ne. Druge skladbe pa naj ostanejo za naslednjič. Je še nekaj bombončkov. Tudi da vidimo, kako z zvokom naprej. Meni in drugim ustreza spogledovanje z drugimi slogi. Trenutno se malo spogledujemo z elektrosvingom in gypsysvingom. Za nas ni izziv, da bi se opredelili z eno zvrstjo," je pojasnil za MMC Pikl.

Instrumentalni koktajl svinga in vsega drugega
Poplesavanju tako sinoči ni bilo konca, a za kakšne plesne nadgradnje, kot sta jih na primer na odru demonstrirala Pikl in Petra Trobec, ob njunih vokalnih dopolnjevanjih ni bilo prostora. Potem ko so v prvem delu nastopa "udarili" s skladbami, ki so jih uvrstili na svoj prvenec, so Pikl s svojimi kitarskimi rafali ob zdaj že značilnih obrazni mimiki in poplesavanju, Trobčeva ob sprehodih po črno-belih tipkah klavirske harmonike, Luka Ipavec z džezovsko navdahnjenimi vložki na trobenti, ritemski konstanti na basu Krešimirja Tomca in Grabberjevem elektropridihu zajadrali v sfere avtorsko naravnanih priredb.

Med njimi za zdaj še vedno najbolj izstopa priredba Mr. Sandman, ki so jo člani "prekrstili" v Stisn se k men. Pečat nastopu pa so dodali Predin v "duetu" s sestrami Trobec in njihovem koketiranju ob Is You Is Or Is You Ain't My Baby (ki so jo v preteklosti interpretirala imena, kot so Tympany Five, Louis Jordan, Nat King Cole, Dinah Washington), kjer jim je družbo na bobnih delal Piklov glasbeni kolega v Elevators - Sergej Ranđelović. V svingovske ritme pa je večer popeljala Alenka Godec z Got That Swing.

Predvsem pa so se Manouche držali tistega, kar odlikuje njihove nastope v živo - instrumentalni suverenosti, kjer ponudijo vsakemu svoj košček zadovoljstva - pa naj gre za krajše izseke lambade ali spogledovanje s plesnimi uspešnicami, kot je Sing It Back (v izvirniku skladba Moloka).

A skritim asom navkljub je Cvetličarna sinoči v podaljšku dobila svojo dokončno zadovoljitev s ponovljenima Bi šla naprej? in Kje si lubi?. Ter odšla pogledujoča proti odru v upanju, da orkester za zabavo večera pride še enkrat nazaj. A že Pikl sam je pred nastopom za MMC dejal: "Mi nismo skupina za šesturne nastope."

Več foto- in videoutrinkov s koncerta si lahko pogledate spodaj.