Drugi festivalski dan se je za nas začel s koncertom hrvaškega kantavtorja Luke Belanija, ki je igral pred nekaj deset ljudmi na glavnem odru, kolikor se jih je do takrat iz pregretega središča Zagreba že odpravilo na bolj zračni in zeleni Jarun.

Več obiskovalcev so pritegnili domači hiphoperji Elemental, ki pa jim ni uspelo popolnoma razživeti občinstva na Svetovnem odru, konkurenca priljubljenih politično angažiranih Dubioza Kolektiva na glavnem prizorišču je bila preprosto premočna. Kot "ogrevalci odra" za Cypress Hill Bosanci niso razočarali, njihove plesne melodije, nekakšna mešanica hiphopa, punka in etnozvokov Balkana, so kot po navadi ustvarile odlično razpoloženje. Na odru se jim je pridružil tudi "naturalizirani Ljubljančan" Loša, najbolj znan kot pevec Plavega orkestra.

Treba je priznati, da Cypress Hill že približno desetletje niso ravno najbolj "vroča koncertna roba", a videti je, da večjega dela občinstva pred glavnim odrom to niti ni motilo, še posebej med že kar nostalgičnim prepevanjem ob uspešnicah Insane In The Brain in Dr. Greenthumb. Losangeleški raperji, ki v Zagreb žal niso prišli v polni zasedbi, opirali pa so se na gramofone, samplanje in tolkala, so v nastop vključili svoje kritične poglede do ameriške politike, še vedno jim je trn v peti nekdanji predsednik George Bush mlajši.

Na sosednjem odru so v času nastopa prvih headlinerjev večera nastopali kritiško priznani brooklynski "intelektualni artrockerji" TV On The Radio, ki so pritegnili precej poslušalcev in upravičili svoj sloves vse bolj cenjene zasedbe, ki zna kljub inteligentnim besedilom in glasbi, ki ni ravno "na prvo žogo", tudi (ali predvsem) zabavati. Izrazili so željo, da bi se v Zagreb vrnili na samostojnem koncertu. Nasledili so jih The Streets, zasedba zbrana okrog britanskega "pesnika ulice" Mika Skinnerja, znanega po duhovitih besedilih, "zapakiranih" v plesne ritme, ki se sprehajajo vse od dubstepa in garagea, prek skaja in reggaeja do čistokrvnega rocka.

Pa se preselimo še na Skriti oder, kjer so po razigranih Islandcih Retro Stefson, ki so priredili resnično zabaven nastop, nastopili spoštovani metalski virtuozi Mastodon. Številni oboževalci so po njihovem tako rekoč brezhibnem nastopu, na katerem so prikazali mojstrsko obvladovanje glasbil in uigranost pri izvajanju njihovih večplastnih skladb, prisegli, da jih bodo ujeli tudi na tolminskem Metalcampu, kamor prihajajo na začetku julija. Je pa res, da progresivni metalci težko popolnoma pritegnejo nekoga, ki ni prav naklonjen njihovemu žanru.

Med nastopom hrvaškim legend punkrocka Overflow, ki so sklenili dogajanje na Skritem odru, se je na glavnem prizorišču začelo rockersko-bluzovsko divjanje z zasedbo Grinderman, zbrano okrog karizmatičnega pevca Nicka Cava, ki je od prvega trenutka na odru dal vse (in še več) od sebe. Že kar na začetku se je podal med prve vrste in se skoraj pustil sleči, tudi drugi člani skupine - z izjemo Cavea, ki se je otresel brkov, so vsi izdatno poraščeni po obrazih - pa so bili videti kot v transu in neusmiljeno "mučili" svoja glasbila.

Kljub temu pa je treba priznati, da Grinderman kljub surovi rockerski energiji in nesporni kakovosti niso headliner, ki bi na festival pritegnil množice mladih obiskovalcev, ki so pravzaprav ciljna skupina takih dogodkov. Tudi Cypress Hill niso več na vrhuncu ustvarjalne moči. Zato bi bilo, da bi festival resnično zaživel, na program treba uvrstiti še kako trenutno res "vroče" ime s svetovnega glasbenega prizorišča.

Poleg organizacijske zmede, ki je občasno zavladala (prvi dan je po besedah organizatorjev padel hrvaški festivalski rekord po številu obiskovalcev, a so se zato pojavile težave zaradi gneče na vhodu), lahko prireditelje okaramo še zaradi precej neposrečenega časovnega razporeda po odrih, pohvalimo pa smer, v katero se razvija največji hrvaški glasbeni festival. Bo kaj podobnega mogoče izpeljati v bližnji prihodnosti tudi v Sloveniji?

V fotogaleriji si oglejte še nekaj utrinkov z drugega dne festivala.