"Zakon sili glasbenike v ostanek in obstanek na tej majhni sceni, kjer se, recimo, tisoč izvajalcev bojuje za kakšen milijon aktivnih poslušalcev glasbe, ki pa vseeno raje poslušajo radio, kot kupujejo glasbo. Po drugi strani pa ponuja SAZAS kot rešitev, kar je v resnici rešitev le za majhen odstotek glasbenikov. Če hočeš slišati svojo glasbo na slovenskih radiih, moraš peti v slovenščini, vendar pa ima od tega dobiček samo tisti en odstotek glasbenikov, ki dejansko dobivajo omembe vreden denar od SAZAS-a. Kvote so tesno povezane s plačevanjem tantiem, ki jih v imenu glasbenikov pobira SAZAS," je nadaljeval v pogovoru za MMC.

Zagovornik digitalne svobode, ki si je ustvaril ime in kariero na podlagi proste izmenjave glasbe in predvsem zaradi edinstvenega združevanja hiphopa, glitcha, elektra in dubstepa, že več let deluje v Združenih državah Amerike. Že zelo zgodaj je spoznal, da ima slog glasbe, ki jo ustvarja, v Sloveniji malo odjemalcev – premalo za preživetje. Ko se je pokazala priložnost, da lahko zgradi kariero v tujini, se je preselil v New York, ki je bila izhodišče za ogromen ameriški trg (in pozneje tudi svetovni). Ko je lani z albumom The Age of Reason obiskal Slovenijo, je z lahkoto napolnil Križanke (vstopnice za veliko dvorano v Kino Šiška, kjer je bil sprva načrtovan koncert, so bile razgrabljene v nekaj dneh).

Nehvaležni položaj slovenskih glasbenikov
"Glasba je univerzalna in nikakor ne bi smela biti omejena s takšnimi rigoroznimi zakoni. V resnici je točno to lep primer, zakaj sem se sam odločil za izpis iz SAZAS-a in nadaljevanje kariere v tujini. Če to pomeni, da nisem slovenski izvajalec, naj bo, pod takšnimi pogoji niti ne želim delovati. Tudi če se trenutno moja glasba vrti na slovenskih radiih, sam osebno nimam nič od tega, saj mi SAZAS ne plačuje tantiem. Zanimivo pa bo videti, kako bodo v prihodnosti uspehe kakšnega ‘slovenskega’ glasbenika v tujini označevali za triumf slovenske glasbe, kot se rado zgodi, kadar se hoče politika ali kultura pohvaliti s kakšnim uspehom. Zelo pragmatično, oznako slovensko dobimo samo takrat, ko nam uspe kaj odmevnega, do takrat pa sploh ne obstajamo," opozarja Gramatik.

Gramatik nastopa po vseh velikih svetovnih koncertnih dvoranah, vodi svojo založbo in sodeluje pri drugih projektih. Letos je združil moči s članom legendarne zasedbe Wu Tang Clan Raekwonom v skladbi Native Son. Rezultat skupnega dela pa sta predstavila na ameriškem festivalu Coachella. To poletje ga čakajo med drugim nastopi na angleškem festivalu Bonnaroo, španskem Sónarju, srbskem festivalu Sea Dance, ki poteka pod okriljem Exita, madžarskem Szigetu …
Kvote za ohranitev statusa quo?
"Po mojem mnenju zakon ni mišljen kot boj za ohranitev slovenskega jezika, saj dopušča instrumentalno glasbo, pač pa ohranitev statusa quo, kjer imajo od takega koncepta največ koristi samo določeni glasbeniki in avtorji. Če poješ v slovenščini, si samodejno zapreš vsa vrata za uspeh v tujini, obenem pa ti nihče ne zagotavlja, da boš zaradi tega več zaslužil doma," je prepričan didžej in producent.

Toda didžej in producent ne zapira vrat slovenskim ustvarjalcem. Tako je na primer pred tedni njegova založba izdala EP mlademu primorskemu ustvarjalcu Emiliju A. C. To je njegov način podpiranja ustvarjalnosti mladih glasbenikov, a opozarja, da je odvisno od njih samih, kakšne so njihove ambicije. "Nekateri si želijo ustvarjati samo v slovenščini in s tem ni čisto nič narobe. Je pa narobe, ko so za drugorazredne označeni glasbeniki, ki želijo preseči ta okvir in se ne želijo omejevati samo na neki miniaturen trg. Tisti, ki želijo izpostaviti svojo glasbo tujemu občinstvu, imajo na voljo medmrežje in na tisoče digitalnih založb, ki imajo dostop do svetovnih distributerjev, spletnih trgovin in do drugih plačljivih predvajalnih platform."

Prihodnost je na ramenih mladih
Danes to ni več tako nemogoče, pravi Gramatik, toda opozarja, da slovenskim glasbenikom predvsem manjka vztrajnosti. "Večina se zadovolji s slovenskim občinstvom, ker je to najlažje obvladljivo. Če je glasba dobra in sodobna: pošiljajte, delite, vztrajajte … Se bo že zgodilo. Nekdo tam zunaj bo znal prepoznati potencial in vas bo vzel pod svoje okrilje. Predvsem pa je neumno čakati na državo, da bo rešila vse težave, in potem zgubljati energijo ob kritiziranju politikov, ko se to ne zgodi. Škoda energije in časa, ki bi ga lahko namenili za kaj bolj ustvarjalnega," svari Gramatik.
Ob tem je poudaril to, da so do danes na naslov njegove založbe prišle natančno tri prošnje za izdajo slovenske avtorske glasbe, seveda ne v slovenščini. "Vse tri smo izdali. Če ne poskusiš, se v resnici niti ne moraš pritoževati. Pričakovati, da bodo z realnostjo skregani kravatarji reševali tvoj problem, pa je za moje pojme norost," je sklenil Gramatik.