Glasbena zasedba Mi2 je bila ena prvih, ki je zaradi novega koronavirusa morala odpovedati koncert – in to ravno tistega, s katerim so praznovali 25. obletnico delovanja. Čeprav je glasbena scena v tem času praktično zastala, pa oni ne počivajo, temveč so zelo kmalu po začetku trenutne situacije oboževalce razveselili s precej aktualno skladbo z naslovom Kakor nekoč.

Avtorja črno-belega videospota z zgodovinskimi fotografijami iz 2. svetovne vojne sta Tone Kregar in Luka Marčetič – ki je poskrbel tudi za produkcijo.

"Na srečo je bila ta pesem posneta že lani, njen izid pa načrtovan za konec aprila oz. začetek maja. Ko smo ugotovili, da je letošnja koncertna pomlad izgubljena, smo se odločili, da njen izid pospešimo in tako poslušalce, če že ne moremo z nastopi, razveselimo vsaj z novo pesmijo. Poleg tega pa je njeno večplastno sporočilo v teh razmerah še posebej aktualno," za MMC pojasnjuje pevec zasedbe, sicer tudi doktor zgodovine in direktor Muzeja novejše zgodovine Celje, Tone Kregar.

Čeprav je ustvarjanje novega albuma v trenutnem položaju precej težavno, pa si člani skupine – poleg Kregarja jo sestavljajo še Jernej Dirnbek, Egon Herman, Robert Novak in Igor Peter Orač – ideje izmenjujejo virtualno in nestrpno pričakujejo sprostitev gibanja, da bodo znova lahko skupaj tudi igrali. "Po potrebi tudi 'maskirani' in primerno razkuženi," pojasnjuje Kregar.

Več si lahko preberete v spodnjem pogovoru.

Ko so se zaradi trenutne situacije razmere za glasbenike zaostrile, Mi2 v nasprotju z nekaterimi drugimi niste počivali, ampak ste zelo hitro predstavili novo skladbo, ki je precej aktualna. Je bila kje v osnutku že od prej ali je nastala popolnoma na novo?
Na srečo je bila ta pesem posneta že lani, njen izid pa načrtovan za konec aprila oz. začetek maja. Ko smo ugotovili, da je letošnja koncertna pomlad izgubljena, smo se odločili, da njen izid pospešimo in tako poslušalce, če že ne moremo z nastopi, razveselimo vsaj z novo pesmijo. Poleg tega pa je njeno večplastno sporočilo v teh razmerah še posebej aktualno.

Se vam zdi, da tovrstno hitro ustvarjanje lahko pride z določeno količino kilometrine ali bi vam to lahko uspelo tudi pred 25 leti?
Pred 25 leti že s tehnološkega vidika ne bi bilo mogoče tako rekoč čez noč iz karantene objaviti pesmi, kaj šele pripraviti videospot. Gotovo pa smo danes tudi malce zrelejši in lažje ocenimo primernost trenutka.

Zakaj ste za videospot skladbe Kakor nekoč izbrali ravno podobe iz 2. svetovne vojne in zakaj ravno izid okrog dneva boja proti okupatorju?
Besedilo v osnovi svari pred pozabo in ponavljanjem zgodovinskih napak in zablod in dogajanje pred in med drugo svetovno vojno ter neposredno po njej gotovo sodi mednje. Poleg tega je še vedno razmeroma močno prisotno v naši zgodovinski zavesti in kolektivnem spominu, na voljo pa je tudi ogromno fotografskega gradiva. Odločitev, da pesem oz. videospot izide v dneh pred dnevom upora proti okupatorju in v kontekstu zaznamovanja 75. obletnice zmage nad nacifašizmom, se nam je zato zdela popolnoma naravna in logična.

Kako kot doktor zgodovine gledate na situacijo, v kateri smo se znašli? Se vam zdi, da je to nekaj najhujšega za populacijo od časa 2. svetovne vojne?
Gotovo gre za eno večjih prelomnic v življenju naše generacije, pri čemer vseh njenih gospodarskih, družbenih in tudi političnih posledic trenutno še ni mogoče oceniti oz. predvideti. Pri primerjavah s kakršno koli vojno pa bi bil vseeno previden. Že omenjena druga svetovna je zaradi vojnega in povojnega nasilja, samo na Slovenskem zahtevala približno 100.000 smrtnih žrtev, da o vsem drugem trpljenju in uničenju sploh ne govorimo.

Ste mnenja, da se bomo iz vsega skupaj česa naučili ali bo tudi tokrat obveljal rek "zgodovina se ponavlja"?
Gre bolj za slogan, v resnici se zgodovina nikoli ne ponavlja, vsaj ne dobesedno in na enak način. Se pa v modificiranih in posodobljenih oblikah ponavljajo določeni vzorci razmišljanja in metode delovanja. Med njimi tudi najtemačnejši, kar je seveda skrb vzbujajoče. Generalno gledano smo resda slabi učenci, a sčasoma se nas vendarle kaj tudi prime. Tako si vsaj želim oz. upam.

Bili ste eni prvih, ki jih je zadela odpoved koncertov, v bistvu je bilo čisto do zadnjega trenutka negotovo, ali koncert v Cankarjevem domu bo ali ne. Kako so takratno negotovost sprejeli oboževalci?
Za nikogar ni bilo prijetno, saj smo uradno prepoved koncerta prejeli komaj dve uri pred njegovim predvidenim začetkom in o tem nemudoma obvestili javnost. Pred tem so krožile različne neuradne informacije in ugibanja, ki so povečevala negotovost in našo nemoč, da na vprašanja obiskovalcev jasno odgovorimo. Čeprav so nekateri že bili na poti, so v glavnem razumeli situacijo in tudi končno odločitev. Verjemite, da je bilo nam še najtežje, saj je ta koncert imel za nas poseben pomen, nanj smo se še posebej pripravljali in ga nestrpno pričakovali. Po drugi strani pa smo danes vsaj pomirjeni, da se ni okužba po naši "krivdi" še dodatno razširila.

Zakaj ste se za koncert ob 25. obletnici odločili za akustiko in ne za klasičen rokenrolovski koncert, kot ste ga za 20. obletnico pripravili v Hali Tivoli?
Odpadli oz. prestavljeni akustični koncert v Cankarjevem domu je le eden izmed večjih koncertov, s katerimi smo letos nameravali zaznamovati 25. obletnico skupine in ki zdaj odpadajo drug za drugim. Veliki klasični rokenrolovski koncert pa je še vedno načrtovan v decembru, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, in vsi si želimo, da bo ga tudi izvedli.

Ste se v času karantene usmerili v ustvarjanje novega albuma? Kako daleč ste?
Trenutno je že posneta dobra polovica pesmi. Glede na situacijo se nagibamo k temu, da "podarjeni" čas izkoristimo za dejavno ustvarjanje in dokončanje albuma, ki bi tako morda lahko izšel še letos.

Je ustvarjanje plošče v trenutnih razmerah sploh mogoče?
Trenutno smo seveda še omejeni na individualno ustvarjanje ter virtualno izmenjavo idej. Takoj, ko bo sproščeno prehajanje občin, pa se bomo znova zbrali v prostoru za vaje. Po potrebi tudi "maskirani" in primerno razkuženi.

Kako se skozi leta spreminja vaše dojemanje rokenrola? Kako na to gledate danes?
Morda smo v preteklosti, ko smo bili mlajši, ta rokenrol tudi bolj neposredno živeli. Čeprav je še danes, vsaj zame, to najboljši način izražanja lastne ustvarjalnosti in ene plati osebnosti. Neke vrste stanje duha in pogleda na svet. Generalno gledano pa se mi zdi, da je družbeni pomen rokenrola, tako na globalni kot lokalni ravni, vedno šibkejši. Žal, a na neki način razumljivo.

Bi rekli, da je med vašimi oboževalci več tistih, ki vas spremljajo že od samega začetka ali se skozi leta redno menjajo tudi generacije?
Tozadevno smo srečneži, saj velik del poslušalcev z nami vztraja od začetka, temu jedru pa se sproti pridružujejo vedno nove generacije. To se najbolje odraža na koncertih, kjer neredko opažamo najširši generacijski spekter, od vnukov do babic.

Kako "zadovoljiti" tiste poslušalce, ki zasedbo spremljajo že od začetka, da se ne začnejo dolgočasiti?
Najprej z vsebino, ki mora ostati iskrena in neposredna. Gotovo našo glasbo najlažje razumejo in sprejemajo ljudje podobnih let, izkušenj, vrednot in okusov. Kar je všeč nam, bo zelo verjetno tudi njim in s tem, ko ustvarimo kaj novega zase, to storimo tudi zanje. Pomemben pa je tudi način podajanja glasbe. Ravno akustični koncerti, ki jih je vedno več, so v osnovi namenjeni generaciji 30 plus oz. vsem tistim, ki od nas ne pričakujejo zgolj dobrega žura, ki vse težje prenašajo hrup in ki so radi v postelji že pred polnočjo. Podobno kot mi (smeh).

Kako kot zasedba, ki je na sceni že več desetletij, ohranjati tiste "najboljše čase"?
Tako, da na koncertih še vedno damo vse od sebe in ne podcenjujemo občinstva. Hkrati pa se trudimo pri ustvarjanju novih pesmi ohranjati neke dosežene kriterije in standarde, tako ustvarjalne kot produkcijske. Skratka, da v osnovi ostajamo to, kar smo in zaradi česa nas imajo poslušalci radi.

Kako močan vpliv bo imel novi koronavirus na glasbeno sceno kot celoto?
Skoraj gotovo bo glasbeno-prireditvena dejavnost ena najbolj in najdlje prizadetih panog. Kdaj se bodo razmere normalizirale in bo vse, če sploh, kakor nekoč, si v tem trenutku ne upa nihče napovedati. Nekateri največji svetovni bendi svoje turneje prestavljajo kar za leto dni. Pri nas bo posledice čutila tako celotna scena kot številni posamezniki, ki jim preti eksistenčna stiska in negotovost. In ki si zaslužijo pomoč in podporo, primerljivo z zaposlenimi v preostalih družbenih podsistemih.

Bi rekli, da je novi generaciji slovenskih glasbenikov na začetku glasbene poti lažje ali težje narediti preboj, kot je bilo vam pred 25 leti?
Nedvomno težje, saj živimo v drugačnih časih. Spremenjena je medijska krajina z načinom komunikacije in promocije, ponudba je večja od povpraševanja, pozornost javnosti razpršena in kratkotrajnejša itd. A po drugi strani so spremembe stalnica, treba se jim je prilagoditi in se v njih znajti. Kdor ima kaj povedati in premore dovolj volje, srca in razuma, bo slej ko prej slišan. Enostavno pa ni bilo nikoli.