"Biti politično angažiran v glasbi je preveč enostavno. Enostavno je napisati takšno besedilo," je v pogovoru za MMC dejal basist skupine Jernej Šavel. Lollobrigida se zato tudi v tretjem albumu spogleduje z vsakdanjimi dogodki, ki so jih doživeli člani skupine - natančneje pevka Ida Prester. "Nikoli ne bomo posneli skladbe z besedilom: 'Je*** vlado, je*** politiko, je*** Janšo'," je pojasnila pevka za MMC. 23. februarja bo po zagrebški "premieri" njihovega novega materiala na koncertnih odrih doživel podobno zgodbo tudi na slovenskih tleh, in sicer v Centru urbane kulture Kinu Šiška. A prevetrena ne bo le glasba, ampak tudi zasedba. Drugo pevko v skupini Petro Cigoj, ki je dan pred koncertom rodila deklico Milo, bo (začasno) zamenjala Lidija Dokuzović.
Pred njihovim promocijskim koncertom v Kinu Šiška smo se pogovarjali z Ido in Jernejem. Več si lahko preberete spodaj.

V enem izmed naših prejšnjih pogovorov ste dejali, da ste kot Pahor in Kosorjeva. Zdaj ko ju ni več na premierskem mestu, kaj ste zdaj vi?
Ida: Pa ne da si ti zdaj Janša (smeh)?
Jernej: Da, jaz sem Janša.
Ida: Jaz pa sem Zoran Milanović. Sva si malo podobna - zaradi tena kože. Imam pa tudi malo jamic na obrazu (smeh). Jaz si upam reči, da smo jo na zadnjih volitvah mi bolje odnesli kot vi (smeh).
Jernej: Mah, ja, vse je isto.

V svojih besedilih ste brez dlake na jeziku. Koliko pa vmešavate politiko v svoja besedila?
Ida: Nič. Mi imamo radi zgodbe iz vsakdanjega življenja, zdaj pa ne vem, koliko to izpade politično angažirano ... Nikoli ne bomo posneli skladbe z besedilom: "Je*** vlado, je*** politiko, je*** Janšo." To bom povedala v intervjuju, če me že vprašaš, nikoli pa v pesmi. Vse to so intimne skladbe o stvareh, ki se nam dogajajo v vsakdanjem življenju. To ima s politiko toliko zveze kot na primer naša skladba Freak. Ta govori o transseksualcu, ki so ga pretepli na Hvaru. Jaz sem to gledala in skladba je dobila neko sociološko-politično stališče. A poglej, obiskovalci naših koncertov zagotovo niso desničarji (smeh). Torej v tem smo politični, ampak ne neposredno.
Jernej: Biti politično angažiran v glasbi je preveč enostavno. Enostavno je napisati takšno besedilo. Ampak za izražanje mnenj imamo danes družabna omrežja, kot sta Twitter in Facebook, ne pa naše skladbe.
Ida: Glasba je intimna stvar.
Jernej: Da, zato je lahko napisati družbenopolitični tekst. Imaš toliko materiala, da te glava boli.
Ida: Da, ampak mi nismo privrženci teh stvari.
Jernej: Tako rekoč kopiraš in postavljaš v rime. Napiši kaj drugega.

Kaj je nastalo prej, ko ste ustvarjali nov album: besedilo ali glasba?
Ida: Odvisno. Kadar ustvarjam svoje pesmi, to počnem zelo vzporedno. Imam eno čustvo, pri njegovem izražanju pa me rahlo vodi melodija in rahlo besedilo. Včasih se je zgodilo, da sta osnovo napisala Jernej in Kleemar in nista vedela, na kaj jih to asociira. Jaz sem nato sama naredila asociacijo in na končano melodijo dodala besedilo. Bistveno je, da zgradiš vse vzporedno in da melodija ni nasilno prilepljena na besedilo, ki si ga dobil od nekoga drugega. Zato mislim, da mora biti skupina vedno avtor besedila in glasbe. Ne morem si zamisliti, da dobim tekst od nekoga drugega in da ga pojem - razen če je to priredba Zdravka Ćolića Pusti, pusti modu, ki je "trash" sam po sebi in se lahko umetniško malce z njim igraš (smeh). Drugače pa je to tako intimna stvar, da mora ostati znotraj skupine. Mi nismo projekt, smo skupina.

Vse do zdaj se niste pretirano ukvarjali s priredbami. Kako to, da ste se odločili "preobleči" prav Pusti, pusti modu?
(Ida in Jernej se pogledata) Ida: Pesem nam je bila smešna, prav tako pa ima potencial za uspešnico. Jernej: Bila je dobra ideja. Razmišljali smo, da bi nekaj takšnega naredili, in se dalj časa pogovarjali, kaj. Iskali smo bolj v '80, novem valu "jugoscene". Idi pa se je kar naenkrat utrnila ta ideja ...
Ida: Hoteli smo obdelati stvar, za katero smo menili, da je res dobra. Nekaj, kot je pesem Idoli, ampak Idoli so tako dobri sami po sebi, da jo lahko samo še uničiš.
Jernej: Ni imelo smisla.
Ida: Vzeli smo ta pop-disko prizvok, ki jo ima Pusti, pusti modu od Ćolića, in mu odvzeli turbofolk primesi. Šlo je čez našo prizmo.
Jernej: To je težava Ćolića in številnih skupin. Zdaj sem slišal nove skladbe, od S.A.R.S. do Letu Štuke ... Tu ni nobene razlike. To so vse "cajke" (op. a. hrvaški izraz za narodnjake iz Srbije). Tu ni nobene razlike v primerjavi s turbofolk glasbo.
Ida: To ima množica rada.
Jernej: Mi smo Ćolića rešili tega. Vzeli smo mu "cajka" element. On je naredil res diskoaranžma, ampak če tam izbrišeš glasbo in poslušaš samo vokal ter tiste harmonike, dobiš turbofolk. Toda številni glasbeniki v naši regiji so ugotovili, da to 'vžge' pri ljudeh. Če dodaš nekaj tega narodnjaškega elementa, občinstvo znori. Ampak mi tega ne bomo nikoli imeli. Ne govorimo zdaj o balkanski popglasbi, o tem, kar delajo od Magnifica do Dubioze, ampak dejansko "cajkah", nič od niča. Brez zamere. Zame so to odlične skupine. Mi smo igrali s S.A.R.S., z Letu Štuke, ampak recimo prav zato - ko malo bolje poslušaš, analiziraš, si drugačen poslušalec kot glasbenik, ugotoviš, da to so le narodnjaki.

Na vašem novem albumu Pilula je v primerjavi s starim materialom mogoče slišati veliko več vložkov syntha. Kako ste "aktivirali" vašega mojstra syntha in klaviatur Kleemarja?
Ida: Kleemar je genialec, ampak strašno len. On je resnično lena oseba. Moraš ga - tako kot počne Jernej vsako soboto - spraviti v avtomobil, ga zakleniti notri ...
Jernej: Pa ni len.
Ida: ... Pripeljati v Zagreb, ga zakleniti v studio in ga pustiti tam z mano. Tam pa mu rečem: "Zdaj pa bova delala glasbo!"
Jernej: On je len. Ampak včasih je bil sam. Ko pa prideš enkrat v skupino, je drugače. Nimaš več tega manevrskega prostora, kot si ga imel sam. Vse se mora hitreje dogajati in tudi ti se moraš drugim prilagajati. Več idej prihaja, hitrejša mora biti njihova akumulacija. Ideje morajo iti hitreje na papir.
Ida: Zelo smo pritisnili nanj. Ima čudovit smisel za aranžmaje in dodajanje melodij. Zato sem ga tudi vzela, ko še Jerneja ni bilo v skupini - všeč mi je tisti synthpop senzibilen zvok. Mi smo zelo pankovski, ampak v bistvu smo elektronska skupina. Mi imamo številne matrice, veliko melodij, syntha. In ta "kleemarizem" daje poseben zvok Piluli. Brez Kleemarja bi bili navadna pop-pank skupina.

Vašo Petro čaka zdaj druga, pomembnejša vloga, vloga mame. Kdo jo bo nadomestil?
Ida: Lidija, ki je celo fizično zelo podobna Petri, tako da nekateri verjetno sploh ne bodo opazili razlike (smeh).
Jernej: Ima manjše oprsje.
Ida: Da, ima manjše oprsje in trebuh, sploh zdaj (smeh). Kot da bi Petri spustili zrak - to je Lidija. Sicer poje v odlični skupini - Afion, ki dela priredbe avtohtonih makedonskih skladb. Lidija je tako povsem druga zgodba od Lollobrigide: je šolana glasbenica, ima odličen posluh. Pravzaprav se je sama javila, ali lahko sodeluje z nami. Dejala je, da bi se rada preizkusila v malce "resnejših" vodah - v pank-popu - in da nas rada posluša. Gledala sem jo in vprašala: 'Pa se boš ti res oblačila v te smešne oprave? Boš res imela zvezdo na čelu?' Samo kimala je ... Zdaj jo bomo v Kinu Šiška še dodatno preizkusili. Sicer pa je pravi stroj - vsa besedila se je že naučila na pamet, vse tone zadene - v primerjavi z njo zvenim kot zabojnik brez posluha.

Petra se vrača? To pomeni, da boste imeli še mamo v skupini.
Ida: Imeli bomo še mamo. Že zdaj imamo dva očeta. In nas, tri otroke (smeh). Petra se vrača oktobra, mi jo držimo za besedo. Lidija je sicer čudovita, ampak sam bi rad Petro. Kdor ne ve, Lidija je tudi avtorica priredbe, ki jo je naredil zbor LeZbor - Moj dečko je gej. S to a capella izvedbo včasih začenjamo naše koncerte. Ampak Petra je že štiri leta z nami, je del naše družine in skupine brez nje si ne predstavljam.

Zdaj ko boste vsi v Evropski uniji, kaj bo to pomenilo za skupino?
Ida: Ko smo imeli veliki promocijski koncert v zagrebški Tvornici - to je bil le dan pred referendumom za vstop v Evropsko unijo -, smo za šalo na koncu, ko smo se že priklanjali, predvajali Insieme od Tota Cutugna (smeh). Ker mislim, da smo mi res Evropska unija v eni skupini. Smo posodobitev raznolikosti: Petra živi v Budimpešti, fanta sta iz Murske Sobote, David je bil iz Ljubljane, Marko je iz Karlovca, tako da če lahko funkcioniramo mi, lahko tudi vsa Evropa.