Vse več slovenskih glasbenikov tako ustvarja v svojem narečju, s čimer glasba postaja pestrejša, ugotavlja antropolog Rajko Muršič: "Knjižna slovenščina je precej izpraznjen jezik. Pravo bogastvo jezika je tisto, ki je povezano z dejanskim, vsakdanjim življenjem."

Eden prvih, ki se domačemu narečju ni želel več izogibati tudi, ko je pisal besedila za svoje skladbe, je Istran Rudi Bučar: “Že v otroštvu mi je bil položen v zibelko ta dialekt preko nonotov. Sčasoma pa sem začutil, da je to tudi del mojega poslanstva zaradi strahu pred izgubo teh lepih besed in fonetike. Že to, da me nekdo vpraša: ‘Rudi, ma kaj pomeni španjoleti?’ že s tem promoviram svoj okoliš," pojasnjuje v dokumentarnem filmu Maje Pavlin Narečja v popularni glasbi, ki je del trilogije Kdo se boji slovenščine.

V dokumentarnem filmu so narečja in ustvarjanje, povezano z njim, poleg Bučarja predstavljali še Emkej, Vlado Kreslin, člani zasedb Ana Pupedan, Klinci in Bakalina.

Narečja kot znak geografskega izvora, in ne razredne pripadnosti

Slovenija ima – kljub svoji geografski majhnosti – zelo pester nabor narečij, ki so lahko za dva govorca iz različnih delov države popolnoma nerazumljiva, kar v filmu dokazujejo tudi sogovorniki, ko skušajo "prevesti" izrazje drugega. “Razlika med Slovenijo in recimo Veliko Britanijo, ki ima ravno tako veliko narečij, je v tem, da so v Veliki Britaniji ta narečja povezana z razredom, z razredno pripadnostjo, v Sloveniji so pa narečja povezana s krajevno pripadnostjo, s tem, od kod prihajaš. Ni pa tistega, da če ti prihajaš iz neke oddaljene vasi in govoriš na specifičen način, da si zaradi tega manj vreden," ob tem izpostavlja Muršič.

Prekmurec Vlado Kreslin pa opozori, da lahko narečje poskrbi za pestrost izrazja, obenem pa predstavlja oviro za tistega, ki narečja ne (po)zna: "Čudovito je poslušati vse te različne naglase, vse te prekrasne besede, ampak ne smemo pa pozabiti, da je knjižni jezik zato knjižni jezik, da se narod sporazume, da je narod en narod. Drugače bi lahko vsak svoje pleme ustanovil. Narečja so super, je pa tudi knjižni jezik super."

Pred desetletji se je narečje v Ljubljani skrivalo

Ob tem pa se spomni svojih študentskih časov, ko so prišleki v Ljubljani skrivali svoje narečje in se skušali jezikovno prilagoditi novemu okolju. Muršič opomni: “Moram reči, da najbolj provincialen od vseh govorov je ravno ljubljanski. Ker Ljubljana nima svojega govora. Ljubljana ima govore, ki prihajajo z Gorenjskega, Dolenjskega, nekaj malega še z Notranjskega, zelo malo pa s Štajerskega. In ta ljubljanščina je pravzaprav ena zelo posebna in zelo lokalna zadeva, ki jo pa moramo vsi govoriti, ki se znajdemo v tem mestu.”

Simon Avsec iz pivške zasedbe Ana Pupedan pa poudari, da ga ravno takšna pričakovanja spodbudijo, da še kdaj iz principa uporabi kakšno res staro narečno besedo: “Ne vem, mi smo tudi taku malu iz izanta kšn komad napisali u narečji. Če si kdaj s kakšnm takm res zouprnem tipom tku, jst gdaj še prou nalš kšno tako staro besedo povlečem vn, ko je niti jst več ne rabm, sam zatu, da se un še bl zgraža nad mano. (smeh)"

"Hip hop oz. rap je takšna zvrst, kjer besedilo veliko pomeni. Ljudje morajo razumeti, kaj si povedal."

Koliko pa mladi še uporabljajo narečja? Mladi trap trio iz Bele krajine Klinci na primer trapa v domačem narečju. Tudi mariborski raper Emkej deloma rapa v narečju: “Moj sleng je pa nemški, germanističen. ‘Verdammte scheiße’ – tak jaz govorim, kar je čisto nekaj drugega. Jaz mislim, da mene dela posebnega predvsem to, ker sem blizu meje z Avstrijo živel. Ampak najboljše je pa to, da si edinstven zaradi tega. Mislim, da je men na neki način ratalo tudi v Ljubljani uspet, ker sem drugačen od ljubljanskih reperjev."

Pri tem pa opozarja: “Hip hop oz. rap je takšna zvrst, kjer besedilo veliko pomeni. Ljudje morajo razumet, kaj si povedal. Če nekdo rapa v dialektu, ki večini ni razumljiv, se posledično tudi message izgubi. Zaradi tega probajo fantje iz nekih ruralnih scen ujet nek splošen govor, da jih poslušalci razumejo.”

“Meni je žal tku no, da se med mladimi narečje zgubla. Jst vidm u šuli, kjer so moji wotroci, uwoda nej več uwoda, ampak je voda," pa v svojem narečju sklene Avsec.

Več pa v dokumentarnem filmu Kdo se boji slovenščine: Narečja v popularni glasbi, ki je bil ob 17.25 na sporedu na TV SLO 1.