Dragoceni posnetki so se skrivali v kartonski škatli v londonskem hotelu, kjer so Bob Marley in The Wailers stanovali med evropskimi turnejami v 70. letih. Posnetki so več kot 40 let veljali za izgubljene, saj naj bi jih uničili med prenovami. A izkazalo se je, da so posnetki prenove preživeli, saj jih je v kleti našel Marleyjev oboževalec.

Na pomoč pri obnovi posnetkov mu je priskočil prijatelj Joe Gatt. "Nisem mogel dovoliti, da te posnetke, poškodovane ali ne, uničijo, zato sem ga prosil, naj jih ne vrže stran," je za The Guardian pojasnil Gatt, ki je posnetke predal poslovnemu partnerju in jazz pevcu Louisu Hooverju.

Za restavriranje porabili ure in ure
"Bil sem brez besed, če sem iskren. Bilo je kar komično, ko se zdaj spominjam teh dogodkov. Joe je bil popolnoma miren, ko je govoril o reševanju artefaktov, sam pa sem moral ustaviti avto, da sem preveril, ali prav slišim. Ko sem videl oznake in zapise na posnetkih, nisem mogel verjeti svojim očem. Nato sem videl, da jih je poškodovala voda," je povedal Hoover, ki je bil pred težko nalogo, da reši dragoceno glasbeno zapuščino.

Gatt in Hoover sta se po pomoč obrnila na specialista za zvok Martina Nacholsa, ki je ugotovil, da bi se posnetki med poslušanjem uničili. "Porabil sem ure in ure, inč za inčem sem jih mukoma čistil, dokler niso bili pripravljeni za varno predvajanje. Končni rezultat me je presenetil, ker so zdaj v digitalni obliki in so zelo kakovostni. Vidi se, da so originalni posnetki narejeni zelo profesionalno. Od 13 posnetkov smo jih rešili deset, dva sta bila prazna, eden pa uničen," je pojasnil Nachols.

Koncerti posneti z mobilnim snemalnim studiem
Za restavriranje so porabili okrog 25.0000 funtov, toda ko je Hoover prvič slišal posnetke, sta bila ves vložni denar in trud poplačana. "Izkušnja je primerljiva z najdbo Van Goghovega slikarskega stojala, barvnih palet in čopičev v neki stari sobi, nato pa bi se pojavil Vincent skozi skrivna vrata in naslikal 26 svojih največjih mojstrovin," je dejal Hoover.

Koncerte v londonskih Lyceumu (1975), Hammersmith Odeonu (1976) in Rainbowu (1977) ter Pavilion de Paris (1978) so posneli s takrat edinim mobilnim snemalnim studiem v Združenem kraljestvu, Marleyju in zasedbi The Wailers ga je posodila glasbena skupina Rolling Stones. Med posnetki so nekatere največje uspešnice, kot so No Woman No Cry, Jammin, Exodus in I Shot the Sheriff.