Osamela podoba okornih gibov, ki so ravno toliko izrazni, da sledijo besedilni interpretaciji, je stopila izza črne odrske zavese, kakor da se je vrnila nanj po prejšnjem večeru. Svojih oboževalcev v Gallusovi dvorani ni pustil čakati. Ko je vkorakal ob pol osmih zvečer na oder, je požel svojo mero aplavza, toda v skromnejše zapolnjeni dvorani, kot jo je zapustil pred tremi leti.

Pozabite na pompoznost, Predin 1.3 (oz. v letu 2013) gradi na minimalizmu. Oder si je tako sinoči delil s prekaljenimi virtuozi - s harmonikarjem Janezom Dovčem, kitaristom Robijem Piklom in tubistom Goranom Krmacem. Če velja, da so trije družba, je trojica s Predinom množica zvočne baročnosti za obujanje spominov na prenovljeni način. Pozabite na klasično ritmsko sekcijo, čeprav se je ob odsotnosti bobna in basa veliko bolj slišala - in naj se zdi to še tako nenavadno.

V ritmu bitja srca
Zbrane, ki še zdaleč niso napolnili Gallusove dvorane do zadnjega kotička, toda so sodelovali (vsaj na koncu), kot bi bila razprodana, je pozdravila Dovčeva harmonika, ki jih je vrnila nazaj v čase Praslovana. Upočasnjena različica skladbe, ki je dovoljevala Predinu še večje recitacijske razsežnosti, so Pikl, Krmac in Dovč na vmesnih delih spreobračali v živahnejše svingovske ritme. In prav te aritmije so se nato - po bučnem aplavzu - razširile skozi celoten koncert. To je bil večer obujanja spominov na največje Predinove uspešnice, kot so Brez golobčka ni Benetk, vse do za Predina značilnih opevanj krize srednjih let - Bolj star, bolj nor, do takšnih, za katere je sinoči dejal, da mu je žal, da jih ni napisal zase. "Dal bi pol kile svojih skladb za njo," se je v svojem humornem stilu pošalil pred izvedbo Te noči kad umrem.

CoverLover in Dedić - gostje s težo
Dve in pol uri programa, ki ga je preizkusil pred malo več kot tednom dni - prejšnji petek na Ptuju - je popestril z glasbenima gostoma - pianistom Matijo Dedićem in skupino, ki ga je znova pomladila, CoverLover.

"Smo super kombinacija mladosti in izkušenj. Sodelovati smo začeli pred letom dni s pesmijo Nova okupatorka. Ugotovili smo, da smo sorodne duše in da bi lahko naredili skupni program. Fantje so nato izbrali iz mojega opusa skladbe, ki so jim bile všeč in jih postavili po svoje. Jaz sem bil navdušen, ko sem slišal, kako zveni Sonček je v ostrem rokovskem ritmu," je priznal v pogovoru za MMC.

Čeprav smo kombinacijo vajeni slišati ob električnih pridihih, sta kitarista Jure Golobič in Simon Vadnjal (sicer prvi glas CoverLoverjev), basist Niko Jug in Aleš Uranjek na bobnih prav za Cankarjev dom pustili elektriko doma in se priključili na akustiko. Ob menjavah s trojico Dovč-Pikl-Krmac, ki jih je Predin ljubkovalno preimenoval v trio Triglav, so poskrbeli za dober kontrast, ki je v Predinu - kantavtorskemu pripovedovalcu ujetem med sving in minimalizem, prebujal rokerja. Tako ni šlo mimo mirnejše, a vokalno bogate naveze Predin-Vadnjal ob Novi Okupatorki, niti mimo Sonček je in Hudiča.

Predin je svoj repertoar znova sestavil v mozaik svojega življenja, kjer ni manjkalo avtobiografskih orisov. Od resnični do sanjskih podob. "Naslednja pesem poje o črnolasi klaviaturistki Ekatarine Velike - Margiti Stefanović. "Enkrat sem sanjal, da sem jo srečal v množici, se ji nasmejal, a je šla kar mimo mene, kot da me ni," je navezal na novo simbiozo Piklove kitare in njegovega glasu v Margiti. Prav Pikl je bil tisti, ki je s Predinom - tako kot počne kantavtor v svoji najnovejši knjigi Druga žena v haremu - skozi glasbo sinoči popeljal občinstvo v najbolj odročne kraje Predinovega sveta. Na trenutke s pridihom španske kitare (Še en gumb), spet drugič v ritmu turškega orientala (s priredbo polno Predinovega pečata Plavi safire).

In prišle so priredbe ...
Predin je kljub bogati več kot 30-letni karieri na koncertu postregel s precejšnjim deležem priredb. "Krivec" zanj je njegovo sodelovanje s pianistom Matijo Dedićem, s katerim je pred dvema letoma izdal projekt z naslovom Tragovi u sjeti, ki ni izšel v Sloveniji. "Tam sem skočil na glavo v prearanžiranje megahitov s področja nekdanje Jugoslavije. To nama je zelo uspelo," je priznal za MMC. S programom sicer še nista prišla v Slovenijo, v Cankarjevem domu pa sta predstavila nekaj vrhuncev albuma. Vsem dobro ukoreninjene v spomin Galeb i ja, Ti si mi u krvi in Jesen u meni sta spremenila v poezijo, zapeto ob sprehodih po črno-belih tipkah. Priredbe, v jedru tako razbite na prafaktorje, da jih ob nepozornem poslušanju lahko na začetku zamenjaš za vse drugega kot njihov izvirnik, najdejo stično točko med Predinom in izvirnim izvajalcev v nihljajih. Predvsem v refrenu.

Superskupina za finale
Zadnja tretjina je oživila še zadnjega sedečega poslušalca v dvorani. Predvsem na račun udarnejših S totega konca, etnonabite Oči Čornye in zadnjega dela, v katerem se je Predin vrnil najprej z Dedićem, ki je ob trojici krojilcev Predinovega ritma, s prearanžirano Naj ti poljub nariše ustnice. Za njim so se vrnili na oder CoverLover za skladbo Čakaj me. Za piko na i pa je poskrbel Mentol bonbon, ki ga je Predin odigral z vsemi gosti, vmes katerega ni manjkala niti aktualizacija - ubesedena z: "Čuj, mali, gotof si."

S koncertom, ki ga je naslovil Po stopinjah nežnega spomina (naslov koncerta si je izposodil pri naslovu albuma Tragovi u sjeti) je Predin sinoči v prestolnici odprl novo sezono koncertov za zaljubljence, ki bodo sledili v prihodnjih dneh. Tradicija se znova nadaljuje. In lahko bi se nadaljevala po utečenem tiru, pa se ni. Sivolasi mož, zaradi katerega so postali skuštrani lasje večni trend in mentol bombon naravna skovanka, je upočasnil svoj ritem, ga zrušil in ga začel graditi iz temeljev. "Ker prvega ne pozabiš nikoli, naj vam voščim: Srečno 2014," se je Predin poslovil od svojega občinstva.