Med 10. in 12. majem 1962 je na Bledu potekala prva Slovenska popevka, festival, ki je brez dvoma zaznamoval slovensko zabavno glasbo - t. i. zlata leta popevke so namreč zlata ravno zaradi številnih zimzelenih uspešnic, ki so luč sveta ugledale na omenjenem festivalu.

Pred okroglim jubilejem so v Kranju v torek zvečer odprli priložnostno razstavo na temo omenjenega festivala. Dopisnik TV Slovenija Jan Novak se je pogovarjal z enim izmed sodelujočih na prvi izvedbi Popevke, legendarnim skladateljem Mojmirjem Sepetom, ki se tridnevnega festivala, ki je nastal po zgledu italijanskega San Rema, spominja z nostalgijo: "Bilo je lepo, bili smo mladi. Pevcev je bilo po mojem tisoč manj, kot jih imamo zdaj, ampak so bile tiste punčke kar luštkane."

"Lepi dosežki za skladbe, ki ima kratek vek"
V ospredju je bila tudi zmagovalka prve Popevke, Mandolina, ki sta jo pela Beti Jurkovič in Stane Mancini, pa tudi druge, ki so jih prvič zapelu ravno na festivalu, npr. Zemlja pleše in Pojdi spet na Bled. Kot omenjeno, je festival poskrbel za pestro zakladnico zimzelenih popevk. Sepetu se zdi neverjetno, da so se skladbe ohranile do današnjih dni: "To je kar velik dosežek za eno tako pesmico, ki ima pravzaprav kratek vek."

Nino Robić, ki se je na prvem festivalu s pesmijo Zvezde padajo v noč uvrstil na drugo mesto, pa pravi: "Dobro, da so te popevke še danes nekje, se jih da poslušati in jih slišimo tudi v raznih programih." Veteran Slovenske Popevke Lado Leskovar, ki smo ga videli tudi na odru "moderne" izvedbe festivala, pa razliko med takratnimi skladbami in današnjimi vidi takole: "Včasih so to glasbo pisali šolani glasbeniki, pisali so jo iz srca, pisali so jo iz drugih razlogov, kot da bodo naredil nov hit in zaslužili."

Kako je potekal prvi festival?
Prva prireditev je bila sicer razdeljena v dva dela - prva dva večera so izvedli po deset skladb, vsako dvakrat, z dvema različnima izvajalcema, enkrat ju je spremljal Plesni orkester Radiotelevizije Ljubljana, enkrat pa trio Mojmirja Sepeta. Vsak izmed takrat že uveljavljenih pevcev je tako zapel po štiri skladbe. V finale se je uvrstilo pet najboljših skladb iz posameznega večera, izbrali pa so jih obiskovalci v dvorani.

Na koncu je zmagala skladba Mandolina, za katero sta zaslužna Vladimir Stiasny in Lev Svetek, zapela pa sta jo, kot omenjeno, Mancini in Jurkovičeva. Drugo mesto je pripadlo Zvezde padajo v noč v izvedbi Nina Robića in Marjane Deržaj, ki so jo napisali Slavko in Vilko Avsenik ter Ciril Zlobec, tretje mesto in nagrado strokovne žirije pa je osvojila pesem Pojdi spet na Bled, avtorja Franca Podjeda, ki sta jo pela Majda Sepe in Nino Robić. Nagrado za najboljše besedilo je dobil Gregor Strniša za skladbo Zemlja pleše (glasba je bila delo Mojmirja Sepeta), ki sta jo pela Majda Sepe in Nino Robić.

Slovenska popevka je naslednje leto še potekala na Bledu, nato pa se je preselila v Ljubljano, kjer so jo redno prirejali do leta 1981. Po enoletnem premoru, so jo izvedli še leta 1983, nato pa do leta 1998, ko ga je RTV Slovenija znova obudila, festivala ni bilo.

S pomočjo arhiva se lahko sprehodite skozi najlepša leta Slovenske popevke, na desni pa si lahko ogledate tudi prispevek Jana Novaka o odprtju razstave ob jubileju, ki ga je pripravil za torkove Odmeve.

Stane Mancini: Mandolina

Marjana Deržaj - Poletna noč

Irena Kohont - Šel si mimo

Majda Sepe - Med iskrenimi ljudmi

Bele vrane in Bor Gostiša - Presenečenja

Bele vrane - Maček v žaklju